torek, 26. marec 2019

50 minut na istem mestu

Ves ta tek, vseh 33 tekov v 11 tednih, 
vsaka minuta, vsaka ponovitev, 
vsak korak, vsak vdih, vse boleče goleni, 
vsa mencanja pred tekom, 
vsak trenutek desetega zaganjanja, 
nov program, trema, dvomi, 
vsak "bi šel ali ne bi šel" teč,
 vse, vse, vse  je bilo narejeno..... 
na tekaški tekalni stezi.
 (...) 
Kako je vstati s kavča in iti teč... 
na tekaško tekalno stezo.

Wega, Sramota 


Spet ti moji štosi. Vse poskušam nekaj dramatizirati, našpičiti in tako naprej, potem pa vse pokvarim z lapsusom. Seveda vam ni nič jasno. Pač tečem po tekaški stezi, kaj ne bi. Kaj pa je to takega? Navsezadnje smo tudi Domžalski TF tek pretekli na tekaški stezi, ni res? No, stvar je taka: 

Tečem na tekalni stezi.

To je tista glasna okorna naprava, ki jo videvamo v fitnesih. Po vseh hvalospevih teku v naravi, odkrivanju gozdnih poti, spontanosti, tekom na hribčke, družbi med tekom, izzivom premagovanja razdalij, po vseh hvalnicah teku v mesečini, po vseh tekih v dežju, snegu, ledu, pa po vročin in vetru, po vsem tem... grem teč na tekalno stezo. 

In ko boste brali naprej, bo samo še huje. Poslušajte tole: tekalno stezo imam doma. In ne, ni še konec, lahko je še huje: tekalno stezo imam doma že... slabi dve leti.

Nakup je bil seveda obupen klic na pomoč in potuha, da bom pa sedaj res ponovno začel. Da mi samo še to manjka. Da to je pa to. Sliši se krasno. Nič več mencanja zaradi naliva, snega, vročine, vetra, teme, psov, razrite ceste, avtomobilov in vaških pijančkov, nič več izgovorov. Priklopiš in tečeš. Idealno.

Kakih pet neuspešnih zaganjanj sem imel že za sabo, od zadnjega je minilo 9 mesecev in nabralo se je 99,4 kg. Pa je bil spet flop. Prilezel sem do sredine 5 tedna in končal Tekalna steza je skrbno zahomotana v avtomobilsko cerado potrpežljivo delala napoto v kleti novih 11 mesecev, ko sem se opogumil še enkrat. Sedmo zaganjanje in spet  ta nesrečni 5. teden... Uh še to ne. Neuspešen četrti teden, pa potem kar preskok na petega in... kje je že tista cerada?

Pa da ne boste mislili, da sem se jaz to spravil teč kar tako. Razpredelnice s pretvorbami iz hitrosti (km/h) v tempo (min/km), natančen plan napredovanja, vse to. Pa ni nič pomagalo.

Osmega zaganjanja sploh ne bi štel - šlo je za dva teka takoj po katastrofi na Nočni 10ki, ko sem odstopil. Nekaj iz trme, nekaj silo. 103,5 kg, je bil edini moj PB tistega dne, ko je steza romala pod cerado in v kot za naslednjega pol leta. Potem pa še deveto zaganjanje... spet dva tekca, potem pa novoletne žurke. Čeprav, prav to deveto zaganjanje mi je dalo idejo, kako mi morda uspe.

Vmes se je pripetilo še vse to z diagnozo obstruktivne apneje v spanju (prej slišal prvič, sedaj pa jo ima vsak drugi, ki ga srečam) in CPAP terapija. To bi mi kmalu celo škodovalo pri desetem zagonu. Namreč - kar naenkrat sem se zjutraj zbujal tako naspan in razpoložen, da me je imelo, da bi se spet zagnal brezglavo v višje močneje, hitreje. K sreči je tokrat (prvič, zadnjič in edinič v življenju) prevladala pamet. Morda pa ni bila pamet ampak je v meni vendarle ostalo nekaj malega obstruktivne shizopresije, ki mi jo je nekoč davno diagnosticirala študentka psihologije (gl. prve objave na blogu).

Če kaj, potem je bilo jasno, da so bili vsi flopi posledica, da sem v neki stopnji omagal, potem pa se mi je vse skupaj zafržmagalo. Teči na tekalni stezi je precej drugače. Če preveč buljiš levo - desno se ti lahko zavrti v glavi. Ko prenehaš in stopiš dol te kar sili naprej na nos. Lahko ti je celo rahlo slabo. Ima pa tek na tekalna steza še nekaj drugih posebnosti. Ena je ta, da morebitni prdec kar lebdi okoli tebe, in ne odplava, kot pri pravem teku, tistim, ki tečejo za tabo. (V bistvu v resnici ne odplava oblaček, ampak mu ti pobegneš naprej, ampak ok, saj razumete.) Druga lastnost je, da je treba teči. Če naštimaš 8 km/h je to 8 km/h (7:30 min/km), če naštimaš 10, je to 10 (6:00). Nič počitka in nihanj, nič se "malo ne zamisliš" dokler te tekaško čudo od ure ne opomni s piskanjem. Zonk-zonk-zonk-zonk, korak za korakom, toliko kolikor imaš naravnano. Medtem ko se mnenja po portalih krešejo o tem ali je potrebno naravnati 1% naklon ali raje ne, sem jaz imel čisto druge probleme. Gumbka na dosegu roke, s katerima se lahko spreminja hitrost. (Moja čip varjanta ima samo hitrost. Sto lučk, ki random utripajo, ampak da bi pa tempo pokazali, pa ne. Pa še ena bolana fora, da se vsi rezultati izbrišejo nekaj trenutkov po tem, ko ustaviš stezo). Tako se mi je vedno zdelo da tečem prepočasi, da je morda celo čas za kakšen šprint in take. Gumbka sta kar klicala, naj ju pritisnem. Potem pa flop, flop, flop.

Odločitev desetega zagona je bila naslednja
- ne glede na to, kako frupi se bom počutil, tempo bo natančno določen in enak
- tempo bo počasen. Celo zelo počasen. Celo zelo, zelo, zelo počasen.
- ko te bo prijelo pospešiti glej 1 alinejo.

Kar se tega tiče je namreč steza super: kar si naštimaš to imaš. Samo gumbka +/- na ročaju moraš pustiti pri miru. Malce pragmatično sem se odločil za 8 km/h za tek (7:30 min/km) in 5 km/h za hojo (12:00 min/km). Na komandni plošči sta namreč (tudi) hitra gumba za ti dve hitrosti in se mi je zdelo da bom najlaže prestavljal med tempi teka in hoje.

Prvi teden, prva vaja, minuta teka, dve minuti hoje - 8 ponovitev. 102 kilograma, 0:08:00 minut teka, 0:16:00 minut hoje 2,43 km, povprečni tempo 0:09:53 minut/km.

In deseti zagon se je začel.

nedelja, 24. marec 2019

Sramota

ŠOKANTNO!!!!!!
Žaba je pogoltnila hrošča, 
obrambni mehanizem 
mu je rešil življenje.

https://klip.si

Ne da se mi več iskat, po nekaj minutah srfanja po šokantnih novičarskih portalih sem moral v izogib lobotomije nehat. Skratka, a res. Ker, če ne bi tega nihče bral takega portala ne bi bilo. In... oh, kaj naj sedaj moraliziram. Bralci tovrstnih novic smo potem volilci, ki, recimo, izglasujemo brexit. 

Zakaj sem šel sploh brskat okoli? Želel sem najti nekaj, kar bi ilustriralo moj današnji prispevek. Ker kar bom razkril - in to kar dva tedna preden sem se namenil - je šokantno. Dobro, ne sicer tako kot žaba, ki je pogoltnila hrošča, ampak šokantno. Bolj šokantno kot "šokantno: zaradi silovitega trka tekma končana po petih sekundah" in bolj šokantno kot "Pijan Mariborčan napadel 4-letno deklico, nato ugriznil še njenega očeta". 

Tako šokantno, da sem resno kolebal, ali naj sploh obelodanim ali ne. Morda po končanem trinajstem tednu. Ampak potem pa so prišli komentarji podpore in komentarji starih znancev, ki me še vedo berejo. Kakšnemu sem bil celo vzpodbuda. Potem pa tole... Ali je pošteno da povem? Naj molčim in blefiram dalje?

Ok, pa pojdimo takole: kaj če bi sedajle izvedeli, recimo, da sem vse skupaj fejkal. Ene take lažne novice, recimo? Da ležim v kavču z daljincem v eni in sendvičem v drugi roki in snujem, kako bom začel spet pisati tekaški blog. Potem si vsakih nekaj dni malo zmišlujem, kako je šlo, malo jamram, malo sem navdušen, malo črpam iz prejšnih tekov in začnem z lažnimi podatki polniti tekaško razpredelnico. Oh, še celo okroglih 11000 km se bliža. Vmes malo okoljskih pametovanj, toliko da se vse skup malo razgubi in laž ni tako očitna. Pa CPAP maska, ha, oh, ta da mi je dala novega zagona... pa kaj še. 

Kaj bi si mislili? Bi se počutili malo naplahtane, češ, tule je šel pa Wega malo čez rob?

No, v resnici je še veliko huje. 

Tule sem pravkar kar kako minuto buljil v utripajoč kurzor in tuhtal ali naj pišem naprej. Pa naj bo. 

ŠOKANTNO!: 

Ves ta tek, vseh 33 tekov v 11 tednih, vsaka minuta, vsaka ponovitev, vsak korak, vsak vdih, vse boleče goleni, vsa mencanja pred tekom, vsak trenutek desetega zaganjanja, nov program, trema, dvomi, vsak "bi šel ali ne bi šel" teč, vse, vse, vse  je bilo narejeno..... na tekaški stezi. 

Tako. Sedaj sem povedal. 

Tisti, ki vas tole ni vrglo na rit in niste dokončno naredili križ čez Wego, LPS... Naj vas opozorim... Naslednjih nekaj prispevkov bo o tem.

Kako je vstati s kavča in iti teč... na tekaško stezo.










sreda, 20. marec 2019

Do konca (in naprej)

marec 54 kilometrov
letos 131 kilometrov
skupaj 11.006 kilometrov


Najprej, ena velika hvala. Hvala 

Rajko
:-)
piskec
Mutasti
Andrej
mojchka
Anja
Samo
Valentina
Helena
Pajo
Cormi
Razy
Nana
mojcej akvarijska
bučka
sestrca
Vencelj
Primož
Iztok Mojca
Sebi
Karmen 

in še komu, ki se je kdaj ustavil tu, pokukal in morda še kaj napisal. Hvala, še posebej danes. Ker danes so po dolgih petih letih spet na vrsti.... kremšnite. 

12.7.2014 sem na Bledu na nočni 10ki pretekel svoj 10000 kilometer. In nehal pisat blog. Ja, 7 let, 5 mesecev in 19 dni je trajalo, da sem dosegel 10000. kilometer, potem pa še 4 leta, 8 mesecev in 8 dni za enega tisočaka več. Od tega dobra desetina letos v prvih treh mesecih. 

In zahvala gre seveda vam, dragi bložani. Ker to je bilo tisto, kar me je desetič pognalo do 11. tedna. To, da pišem in vi komentirate. 

Ker, saj veste, ko me prime, da bi se sredi 5. ponovitve ustavil me prešine.... ena taka, tipična človeška. Malo prvinska. 

Ja kaj bodo pa rekli?












nedelja, 17. marec 2019

Svakoga dana u svakome pogledu sve više napredujem.*

Enega pa še bomo?
Pri sosedu, dopoldne.
Takole bom rekel: deset tednov je mimo. Danes sem odtekel zadnjo, tretjo vadbo. Ni bila najhujša, tretje nikoli niso najhujše, niso pa najlažje. Premeteno imajo tole razporejeno. Ta prva je huda, ta druga neka počivalškova in tretja nekje v mes - dlje traja, je pa manj intenzivna.

Oh pa dajmo si enkrat ogledat ta famozni the program. Kot sem že rekel, tisti izpred 13 let je še malo strožji, no v novejši izdaji the knjige pa so ga malo omilili. Ne vem, če je to kaj pomagalo, v vsakem primeru sem že pri 11 tednu in nič ne kaže, da bi nehal. Razen mogoče tisto mencanje dopoldne. Ker spet, tudi tokrat hudo resno, sem mislil končno vse skup odpovedat. Včeraj smo namreč pripravljali drva in to je naporno - v vseh ozirih. Ne se takoj cinično nasmihat, to so res metri drv,




in kar vidite na slikah meter po meter (meter je dolg pač toliko, kolikor daleč se zakotali drvo navzdol) ga vsakega posebej spravljamo v dolino. Ok, potem je še ona druga naporna reč, namreč pavze ampak, tu smo sklepčni: v trenutku ko nam bo tole drvarjenje postalo v nadlego in odveč - naročimo drva pri lokalnem kmetu. Nacepljena in zložena. Dokler pa nam je tole v veselje in druženje (še Oliver je prejšnji teden užival) bomo to počeli


Je pa res da je tudi naslednji dan malo naporno. Najprej - nimam jih več 50, da bi mladenič skakal okoli - muskelfiber, hočem reči, kar premetavajte 10, 20 kilske uteži okoli. Razlika med našimi je samo ta, da nismo v pajkicah in se ne ogledujemo vmes v ogledalih. Pa tudi malice in pavze pustijo svoje. 

Kakorkoli, odtekel sem še deseti teden in... kaj sem že hotel povedat, aja, mogoče bi vam pa delil ta the program, morda spet začnete tudi vi. Ker res se da. Če sem jaz drugič  desetič uspel ponovno zagnati moje 100 kilsko telesce, bo pa menda še komu. Taktika je preprosta. Enostavno ločiš telo od duha in v glavi počneš eno, zares pa delaš drugo.  Enkrat sem vam to že razlagal, kako je z mojimi osebnostmi, Wega 1, Wega 2 in tako naprej. Tole z osebnostmi bom enkrat še razložil, no samo za vtis: recimo, da si Wega 4 natočim kozarec vina pred tekom. Wega 6 se spomnim, da pred tekom res ni da bi spil vino, saj te uspava, Wega 3 potem spijem kozarec in nalijem sok, češ ok, sedaj pa gremo. No dobro, v tem primeru je to bremza, včasih pa pomaga. Wega 3 se smili samemu sebi, Wega 5 pa se medtem že oblači za tek. 

Ojoj, jaz sem res že za v penzijo. Saj niti ne vem več kaj pišem. Pol metra zgoraj sem obljubil, da naj si že enkrat ogledamo ta program, kajne, potem pa razkladam o mojih cepljenih osebnostih? No pa dajmo.

TedenVajatek - hoja (minut)št. ponovitevčas vadbe
11 - 282412
121 - 26189
31 - 272112
12 - 272816
221- 27219
32- 262416
13 - 273515
322- 262412
33 - 263015
13 - 263010
422- 25208
32 - 36305
13 - 19364
522 - 18246
33 - 18324
15 - 17426
623 - 17288
33 - 110400
110 - 1 :) 6 - 14 (5K)
6 (5K)
44
42
11
724 - 1
4 - 1
6
6
30
30
10
35 - 1:)
4 - 1
7
8
42
40
6
110 - 1
5 - 1
4
7
44
42
0
823 - 1
3 - 1
7
7
28
28
4
35 - 1
2 - 1
6
12
36
36
6
110 - 1- 15 - 1 - 20 - 1 - 10
6 - 1
-
8
58
56
0
925 - 1
4 - 1
6
7
36
35
8
310 - 1
4 - 1
4
9
44
45
4
110 - 1 - 20 - 1 - 30
8 - 1
-
7
62
63
-1
10210 - 1
4 - 1
4
9
44
45
0
320 - 1 -15 -1 - 10
5 - 1
-
8
47
48
0
140 -1 - 20
10 - 1
-
6
61
66
0
11210 - 1
4 - 1
4
9
44
45
0
320 - 1 - 15 - 1 - 10
5 - 1
-
8
47
48
0
150
8 - 1
-
6
50
54
0
12210 - 1
4 - 1
3
6
33
30
0
315 - 1 - 15 - 1 - 10
5 - 1
-
7
42
42
0
140
10 - 1
-
4
40
44
0
13210 - 1
4 - 1
3
6
33
30
0
3prireditev600

to je vsa umetnost. Prvi stolpec je teden, (in ha, jaz sem že pri enajstem, zato je prvih deset boldanih). Drugi stolpec je zaporedna št. vaje, no pomembna sta tretji in četrti stolpec, ker to je tisto kar šteje. 

Od prvega tedna, ko zapovedujeta: "1 - 2" in "8", pa do danes, ko se je odvil niz "20-1-15-1- 10". Razlaga je preprosta, tretji stolpec je čas teka in hoje (minuta teka, dve hoje) četrti pa število ponovitev (v tem primeru 8). 

No v devetem tednu se prvič pojavi na izbiro ali niz, ali pa ponovitve, v desetem tednu je v tretji vaji to 20 minut teka, minuta hoje, 15 minut teka in še minuta hoje in za konec še 10 minut teka. Alternativa je 5-1-8x. Malo več hoje sicer (8 minut namesto 2) ampak v tej stopnji so te vmesne hoje res samo še osebna odločitev. Ker kaj ima veze v eni uri 5 ali 2 minuti hoje. 

Ok, to je to. O CPAP maski danes torej nič? Naslajajte se še ob fotografiji prejšnjega prispevka ta čas, pa prečekirajte link iz citata, zanimiovo branje izpred desetih let (ampak res sam še enga) potem pa končno povem, kako se je zares temeljito spremenilo moje življenje. Saj vem, da sem se prejšnjič malce norčeval češ, še krava daje več mleka ampak zadeva je res učinkovita. Kako je vse skupaj vplivalo - oziroma ni vplivalo - na deseto zaganjanje pa naslednjič. 

*citat iz filma "Se spomniš, Dolly Zvonec", ki pravi "Vsak dan, v vsakem pogledu, vedno bolj napredujem"



sobota, 16. marec 2019

Takole , recimo :)


Takole, če rabite nekaj za v shrambo, da ne bodo otroci kradli marmelade... evo. Natisnite tole.

petek, 15. marec 2019

Živeti z masko

Pri umirajočih
bolnikih je za dovajanje kisika bolje uporabiti nosni kateter
kakor obrazno masko. Ta namreč onemogoča govor in lahko
celo poslabša občutek težkega dihanja

Mirjana Rajer, Onkologija 2011

Še kar traja. Danes sem bil spet trdno odločen, da tokrat pa zaprmej tek prešpricam. Celo tako sem premišljeval, da bi kar eno pavzico do ponedeljka usekal, pa ponovil ta strašni 10 teden. Šlo je za to, da imam danes rojstni dan in hja, častiš v službi, častiš sosede, in z mačkom tečt pa že vemo se ne da. Tako smo po službi šli "na enega" potem pa sva bila samo dva malo bolj zagreta, vsi drugi so se spravili na neko foro 40 dni brez alkohola. Kakorkoli, doma sem spet nekaj mežikal, se pretvarjal, da ne grem, pogledal na blog in opazil nove komentarje in šel teč. Tole s pisanjem je bila itak ena od for desetega zaganjanja. Za tiste, ki se vam ne da brat nazaj (ne zamerim) samo hitra obnova, toliko da obnovimo izraze. "Zaganjanje" je poskus, ko sem se znova in znova spet spravljal začet ponovno tečt potem, ko sem odtekel že vse živo, pa se zanemaril, ko pa sem se namenil znova začeti, kaj dlje od par tekov ni šlo. To sedaj je deseto zaganjanje in rekordno daleč sem. In upam, da je to je to. Deset zaganjanj, devet flopov (flop menda veste kaj je).

Aja, o fori s pisanjem sem govoril. Vidite kako je to. Sredi stavka - gremo jest, gremo seksat, gremo to, gremo ono. A mi je za zamerit če zgubim nit? Pa še ta virtualna tipkovnica , s pa d stalno mešam. Pa ostale črke tudi. Brez zamere, malo ugibajte... :) Če napišem "sem izgubil nir" malo poglejte katere črke so tam blizu in prevedite na "nit". 

"Tole s pisanjem je bila itak ena od for desetega zaganjanja." Naj pojasnim. Pri prvih devetih je šlo za to: nič ne bom pisal, nič obelodanjal, kaj pa če mi ne rata? Desetič pa smo končno ugotovili, očitno prejšnja taktika ne deluje, pa probajmo še to - javno. Sicer nič novega zame ampak danes so drugi časi. 

Prej, čisto na začetku, pa  me je moralo pognati še nekaj drugega. Da sem sploh začel in da sem se sploh odločil da bom o začetku pisal.

Kar nekajkrat sem vas že dražil s tistim, kaj je bilo to, kar me je pognalo teč še desetič. Svoje prve tedne sem kamufliral v "nisem kriv " serial, za katerim sicer še vedno trdno stojim, ampak za moje deseto zaganjanje pa ni bilo krivo.

Pa se vrnimo k CPAP maski. Najprej naj pojasnim, da je bilo tokrat prvič, ko nisem vedel ali naj uporabim citat v podnaslovu-. Ker to sta dva druga svetova, tam govorijo o terminalnih pacientih, morfiju in teh stvareh in kar se tega tiče imam spoštljiv odnos. Meni se itak krivično zdi, da morajo hoditi na neke terapije na neke oddelke v neki brezosebni stavbi. Bolnik ki umira, bi moral imeti najboljšo paliativno oskrbo nekje na morski obali. Koliko, jebenti, pa lahko to košta? Zadnjič sem si nabavljal par mililitrov pršila za nos, pa je bilo 15 evrov. Polpenzion pa dobiš že za 35€. Paše tistih 100€ za morfij, nobena blagajna ne bo obubožala. Saj ne bi hodili tja fejkat.

Malo sem zašel. Še enkrat torej se vrnimo k CPAP maski. Ko so mi postavili diagnozo in se je izkazalo, da ne bo šlo samo za mojo muho glede smrčanja, je bilo malo čudno. Ko sem to obelodanil  okolici se je v glavah začela risati slika iz nadaljevank o urgenci, kjer umirajoči hlasta za zrakom priklopljen na dihalni aparat z masko, monitorjem ki piska in celim kupom sester, ki kar čakajo z nabrušenimi  defibrilacijskimi elektrodami v roki. 

Tu ne gre za dovajanje kisika in zdravljenja akutnega - ne vem kako se reče, hiposaturacija ali kaj takega - pomanjkanja kisika. tu gre samo zato, da ti to tvoje nesrečno mehko nebo, ki ti sredi noči zapre dihalne poti tega ne počne več. Naprav(ico), maskico (ane kako znamo uporabit pomsnjševalnice) izdeluje philips, potem že veste, da ne more biti kaj dosti bolj komplicirana od brivnika. Gre samo za to, da ko maska zazna upor malo poveča pritisk in potem s tem nadtlakom veselo dihaš.

Kar je - kako naj drugače rečem  - razodetje. In kot razodetje sem ga tudi jemal. Nič več smrčanja, nič več omotičnosti zjutraj. In mačkastega občutka (brez alkohola!), ko se zbudiš. 

Seveda sem kmalu moje spalne obstruktivne apneje krivil za vse. Brezvoljnost za teč, brezvoljnost za vožnjo z avtom, če prej nista bili v riti vsaj dve kavi, brezvoljnost v službi. In naglušnost Roya, sosedova krava je dajala manj mleka, poslanci so zavrnili Brexit. Potem pa se je začelo spanje z masko! Sedaj bo vse drugače! Shujšal bom (kar tako, samo s spanjem), spet bom mlad. Nobenega balkona, zložljivega kavča, baldahina več.

In spet bom začel teč. Ker itak: valjda mi ni šlo, če sem bil pa dihalni zombi? 

V nedeljo nadaljevanje, za danes je dosti. Rojstni dan imam, jaz pa tapkam po virtualnih tipkovnicah, zdraven pa ignoriram grožnje o skorajšnjem "preklopu na varčevalni način", ker je baterije še za 5%.

Toliko še lahko povem, ni bilo to. Kaj je bilo?  lejte, saj bom šepisal. Ni hudič, da tudi to enkrat uspem razložiti. Čeprav...


sreda, 13. marec 2019

CPAP

CPAP (Continuous Positive Airway Pressure) 
pomeni stalni pozitivni pritisk v dihalnih poteh.
Aparat CPAP je preko cevi povezan z masko, 
ki pokriva pacientov nos 
(ali oboje, nos in usta, če pacient
uporablja obrazno masko). 
Preko maske se v dihala dovaja zrak pod pritiskom, 
ki znaša od 4 do 15 cm
vodnega stolpca. 
Zrak pod pritiskom »razpihuje« (razmakne) oviro, 
ki sicer nastane v zgornjih dihalih.
Dihanje je zato lahko normalno,
 prekinitve dihanja izginejo, 
bolnik ne smrči več, 
podnevi pa izginejo tudi
simptomi prekomerne zaspanosti. 

CPAP prospekt, Bolnišnica golnik

Vem, kaj boste rekli, rekli boste da sedaj pa že malo pretiravam. Najprej 100 let nič, potem pa kar vsak dan?

Ja pa če moram povedat! Nova zmaga. 62 minut! Nekaj sem pametoval prejšnjič kao, joj kar dva dni bo treba čakat do 1 vaje desetega tedna. Figo. Danes sem že gruntal, a to je danes? In premleval scenarije, češ, saj imam itak vročino (sem se nalezel od vnuka čez vikend), saj imam itak mačka (res sem naredil včeraj kak požirek preveč), saj mi pripada (ker... eee, no, ker), saj to, saj ono. Še kosil sem takoj, ko sem prišel domov, češ sedaj bom imel pa poln trebuh, pa ne bo šlo.... In sem po kosilu raztreseno listal časopis (sem prenažrt? nisem prenažrt? sem prenažrt? Nisem...) in izgubil. Kolikor se poznam je v takih trenutkih najboljša taktika, da se zaprmej odločiš, da ko jebe vse skup, ne grem se več, vse skup nima smisla. Vmes pa se pričneš preoblačit (samo preoblečem se, pa se vsedem nazaj) in rihtat in preobuvat, vse še vedno z v glavi zasidrano trdno odločitvijo da je šlo vse skup po vodi in da si spet klonil Še ko greš po stopnicah dol si malo jezen nase, češ, kakšen luzer si, ker tudi ene obljube ne znaš držati in tam nekje po prvi minuti teka presenečeno spoznaš, da že tečeš. 

To je bil niz 10-1-20-1-30. Skratka kompletna ura teka z nekimi fake minutkami hoje vmes, tam so samo zato, da ne moreš reči, da si uro skupaj pretekel.

Uro skupaj. Prvi občutki so pravzaprav jeza. "A je b'lo t'ko težko?" Deset zaganjanj, jebenti. Deset?! pa nisi prišel čez pet minut skupaj. Hočem reči

ZAČETI TEČ JE NEKAJ NAJLAŽJEGA NA SVETU. VSTANEŠ S KAVČA IN GREŠ TEČ-

Zakaj potem traja toliko časa. Veš, da bi bilo sobro, veš da moraš, pa kar naenkrat mine teden. mesec. Leto. Jutri začnem. Imam eno novoletno zaobljubo, ki sem jo danes, 13. marca prelomil 72-tič.

Najbrž mora vseeno biti nek sprožilec. Nek klik v glavi, ki te postavi na štartno mesto in ti nariše ciljno črto. To hočem, to bom naredil. Shujšal, nehal kaditi, začel teči, začel se učiti igrati kitaro, šel na Grintovec, prehodil romarsko pot na Brezje, povabil soseda/o na kavo. Je pa težko, kot že Nipke pravi: "...morš bit zadovoln z mejhnim, začet pa ustrajat. Pa glih u letih k začel mi je dogajat..." Ko narediš tisto prvo vajo, ko več hodiš kot tečeš, joj, kje je šele tisti tek, ki se ti riše v mislih...

10x sem se zaganjal in devetkrat ni šlo, ker ni bilo tistega klika v glavi. Kaj je bilo to, desetič, ko sem prilezel celo do 10 tedna in nič ne kaže, da bom kar nehal (vprašajte me pojutrišnjem - sem prenažrt?, imam vročino? mačka? mi pripada?). 

Pa se vrnimo nazaj za mizo, kjer mi je prijazna zdravnica ravno razlagala, koliko apnej je še za zdraviti in koliko ne. Glede na to, da sem prvi del noči prebedel potem pa zaspal kot otrok, še smrčal nisem kaj dosti (po pričevanjih SnoreLab aplikacije in "live" pričevanja). 

Skratka list z poligrafijo mojega spanja in povzetkom dogodkov med spanjem. Razložila mi je, apneje so različne. Neke so take, ki jo imajo vsi, no jaz sem bil tu predvsem zaradi obstruktivne apneje, to je tista, ko ti ponoči med smrčanjem mehko nebo zapre dihalno pot in potem ne vdihneš, dokler te možgani ne zbudijo toliko, da zajameš zrak. To je tisto, (pa najbrž večina vas tega ne pozna), ko se sredi noči zbudiš zadihan, kot bi ravno odtekel 6/1 5-1-7x.

Kot rečeno, nekje 5 jih je normalno, 15 se jih zdravi z ukrepi, hujšanje, te stvari. Bil sem na tem da se vljudno poslovim, prejšnjič nisem uspel napisat tako kot se šika. Morate vedeti, kako nastajajo ti zapiski, sto prekinitev vmes, emkrat lulat, pa jest, pa spat, pa to in ono, stokrat se izgubi nit kaj sem hotel povedat, enkrat pišem na tablico, enkrat na telefon, enkrat na prenosnika s čudno tipkovnico. Zato res, ne mi zamerit če je konec včasih malo zmeden, če je jedro pred koncem malo zmedeno in uvod malo konfuzen. Včasih naslednji dan malo popravim, včasih ne.

No evo. Kje smo ostali? Zdravnica mi ravno razlaga nekje 5 jih je normalno, 15 se jih zdravi z ukrepi, hujšanje, te stvari. In na moj poligraf mi je napisala s kulijem te vrednosti, da bo ja jasno vsem butljem.

In potem, kako naj me vljudno odpravi domov, ker tu na Golniku so res vsi zelo prijazni...

" vi ste jih imeli 481*."

Malo sem mežikal in si nataknil bralna očala, da bi bolje slišal. Kaj je rekla? Vam bom obrnila, med razalgo, vidite to je to, to je to, in tisto je tisto. Dogodki, zastoji, saturacija. Tiste z možgani povzročene apneje nisem imel niti ene, teh "ta pravih" obstruktivnih apnej (OE) pa 481. Ljubi bog, skoraj vsako minuto eno! (56,7/h). In to na noč, ko sem spal kot otrok! Ne na morju, kjer bi mi morda travarica ali pivo lahko "povečalo tveganje za pojav OE". In trajanje... povprečje 29 sekund. Prejšnjič sem vas povabil na preizkus: izdihnite in NE VDIHNITE nazaj. Koliko sekund ste vzdržali? Poskusite (in če se vam da mi napišite v komentar). Ko sem buden preizkusil sem zdržal največ 15 sekund. Moral sem vdihniti.

Raven kisika mi je med nočno poligrafijo padla tudi na 72%. Za predstavo: 95 - 100% je nekako normalno. Normalno je pravzaprav 98 - 100% ampak meritve grejo še +- 2 - 3% mimo tega, da ni panike. Navsezadnje merijo obarvanost krvi na kazalcu, možnosti za napako je ogromno. Merilci za saturacijo so danes poceni, dobiš jih že za 10 €, in seveda sem si hitro nabavil enega. Ko sem se igral z apnejami v budnem stanju sem po 15 sekundnem stanju po izdihu in ne ponovnem vdihu (več nisem zdržal) opazoval padec na 92% in manj.

Zdravnica pa: no vidite, tule v obdobju kontinuiranega spanja (to je bilo tisto, ko sem med 1 in 2 zjutraj končno zaspal kot dojenček) ste imeli povprečno saturacijo 92%. 92! Pa to je kot bilo imel hudo pljučnico!! Najnižja, je bila 72%. Tu me je pa res sesulo. 72%?? Saj ptravim, ko sem se kasneje igral z zadržanim izdihom me je panika zagrabila nekje pri 15 sikundah, pa sem moral vdihniti, merilec pa ke pokazal padec tja nekje pod 92%. kako je to sploh mogoče?

Je mogoče. Razlage še ni bilo konec. Povprečna apneja, mi je povedala, je trajala 29 sekund. Tu me je spet sezulo, čeprav sem bil že davno bos. Pol minute, 56,7 krat na uro? Saj pol ure na uro sploh nisem dihal! In to na noč, kot pravim popolnoma trezen, normalno utrujen, morda malo bolj zaspan, ker sem bil nemiren zaradi meritev.

Ko enkrat veš da moraš, maska ni več tako fina stvar. No kar povejte, kaj si predstavljate pod tem pojmom CPAP maska s vpihavanjem zraka v dihalne poti? Ja itak. Tiste umirajoče starčke v bolnicah, ki jim tlačijo cevke kisika v nos da preživijo, hropeč, še eno noč.

To bo to za danes. Kako je vse to povezano z novim začetkom pač naslednjič. Zaenkrat lahko izdam, da je šlo za tisto novo iskrico, kasneje pa ni bilo ravno tisto, kar sem pričakoval.

Malo teaserja, ali kako se reče za naslednjič. V bistvu se je izkazalo, da CPAP terapija nima nobene veze s tekom. Skoraj. Aampak o tem - prihodnjič.

*428 zastojev, ki sem jih navajal v prejšnih prispevkih, celo naslovih, gre pripisati mojemu - luknjičastemu spominu. Točen podatek iz izvida je 481. 53 gor ali dol. Vsaj v mojem primeru...