Nja, sem malo zamoril prejle kaj? Z Alešem sva po Borških 10000 še pozno v zgodnje jutro modrovala kaj zakaj in čemu človeka lahko kaj živcira pa nisva prišla do konca. Namreč a lahko kaj storimo? Najprej - ali je sploh oprav, da kakorkoli ukrepam(o)? Hočem reči - kdo pa pravi, da gredo debilne pasice zadeli-ste-ipad na živce še komu drugemu kot meni? Morda pa ostali prav radi tri dni zapored miljonprvič poslušajo 5 minut dolg napovednik za šestminutno oddajo na valu 202? Že pri tako enostavni zadevi, kot je prostovoljna odpoved 25 kilogramskemu paketu prospektov in kuponov, ki nam jih poštarji bašejo skozi vse leto v nabiralnike sem naletel na različna mnenja - češ, da je čisto koristno branje... In tako dalje. Nekateri čisto radi gledajo resničnostne šove in mehiške nadaljevanjeke, drugi so bili čisto šokirani ko sem povedal da prav rad pogledam misijo evrovizijo. Bi kaj pomagalo, če bi pisal na 24 ur, da z današnjim dnem preneham obiskovati njihovo stran in se selim k drugim ponudnikom novic, ker so začeli ojavljati oglase ki prekrivajo pol strani s člankom vred z varljivo skritim x-om za zaprtje okna? Pa kaj naj jaz revež osmljeni? Kaj naj če še "mnenjski voditelji" s po 4000+ sledilci na tviterju, ki namesto konkretnih akcij ostajajo raje nevtralni. Evo ravno zadnjič je recimo tviteraš miljonar (Jonas Ž) z opombo o neprimernosti objavil link na nekaj bolanih videov Retarded Running Horse (Original) in Izgovorjava za slušno prizadete: (Več linkov). Take stvari se mi zdijo skrajno neokusne in mislim, da se ne bi smele pojavljati. No saj vem: saj imamo vendar gumbek "ni mi všeč"! Demokracija! No vidite. Miljonar bi lahko pozval svojih 9,780 Followers k kliku na "ni mi všeč?". Pa ne, ostaja pač nevtralen. Sicer vzdihne "te neokusnosti so še vedno gor? (link)", to je pa tudi vse. Oh, saj vem, saj vem. Če bi jih pozval bi bilo samo še toliko in toliko več ogledov. Kakšnemu bi bilo celo všeč in bi kliknil na "všeč" namesto na "ni mi všeč". Skratka narediti se ne da nič. Če ne more nič nekdo z 10000 sledilci, kaj naj potem jaz?
Grem tečt seveda. Četrtič ta mesec in zadnjič letos. Borških 10000 je bilo spet doživetje. Na žalost brez Rajkota, zato pa z dvema povratnikoma. En se je kot izgleda odločil, da bo tekel samo na Borških 10000, drugi pa je pred poldrugem desetletjem aktivno ukvarjanje s tekom zamenjal za čike in se nam letos pridružil. Borških 10000 je in bo očitno ostala taka kot je bila vedno: majhna, sproščena in netekmovalna. Letos smo sodelovali v treh kategorijah: pet nas je teklo klasični krog, dve sta klasičnega prehodili, ostali pa so prehodili ta malega. Povratnika sta premagala samega sebe in sta suvereno odtekla svoje, kot da bi trenirala na polno. Aleš je odtekel s samotom tako lahkotno, da je na koncu res izgledalo, kot da bo šel še enega. Sam sem imel nekaj več težav, najbrž še največ od vseh. Se mi pozna tale pavza. Upam da mi bo uspelo kmalu priti v normalen ritem. Kajti ob peti obletnici bi rad... Mah, pustimo želje. Želje morajo ostati skrite.
julij 2007:
Foto www.krtina.com |
foto: Vreme |