Pospešek

a=v/t

[m/s2]

Fizika II

Vzel sem si kratko pavzo, sedaj grem pa naprej. Prvih trinajst tednov sem se trudil biti kolikor toliko discipliniran, kar mi je do 12 tedna uspelo, zadnji teden sem pa malo zabluzil, no pa vseeno: zagon je za mano, dež, postavljanje prikolice in podobno so me "prisilili" v počitek - cel teden sem si ga vzel. Sedaj pa korak naprej, mali pospešek.

Prvih trinajst tednov sem tekel in hodil sila počasi. Izkazalo se je za dobro taktiko: tek s tempom 7:30 min/km in hoja - no bolj sprehod - 12:00 min/km. Lahko rečem, da mi je uspelo samo zato, ker sem šel tako počasi. Kljub temu se je nabralo skoraj 174 kilometrov

Sedaj začenjam novi krog, malce hitreje: tek 6:00 in 8:34. Če bom tako priden kot prvih 13 tednov se jih lahko nabere čez 220. Ne sliši se veliko ampak - to je več kot v celem letu 2016 in več kot 2017 in 2018 skupaj!

Danes sem torej odtekel 1/1 2-1-8x in nabrali so se 3 kilometri in 200 metrov za povrh. Kar pa potem res preseneti je čas prebit na tekslni stezi: nekaj minut manj kot 24 ur! Si predstavljate?

Kravčkrofek povratnik je v 24 urah pretekel 174 kilometrov. Pa ni bilo potrebno drugega kot vstati s kavča in iti teč. 

Devetintridesetkrat.

Deseti flop

Saj sem vedel.

Vsi.

Ko takole poslušam podkaste o nevtrinih, ki vsake toliko preletijo skozi zemljo, pa o čudnih delcih vidne in temne mase, pa o sončnih viharjih in severnem siju, si včasih ne morem kaj, da se ne bi potolažil, da najbrž kaka od teh stvari vpliva tudi name, na moje počutje, početje in počitje. 

Dvanajst tednov je šlo v redu, dvanajst tednov sem bil not, takorekoč veliki come back, potem pa tretja vaja, dvanajstega tedna... 2 dni zamude. 1. vaja trinajstega tedna 3 dni, 2. vaja že 6... in potem na silo deveti dan po dnevu, ko bi moral nasmejan odteči 253. Borških 10000 štrdeset minutk, malo več kot 5 km na tekalni stezi. Brez volje, brez veselja, brez zmagoslavja. 

Fora je v tem, da nimam s tekom nobenih večjih problemov več. Komot bi stisnil še tistih 20 minut, dobro, saj ne, da brez truda ampak...

Saj vem, saj vem, saj smo vedeli. Saj ni prvič. 

Poln kufer se mam. 

Vzemi si čas

Prišla si, da vzameš me sabo,

ker nisi, 

zdaj vem, 

da prideš nazaj...

Zoran Predin, Tiha voda (Vzemi si čas)

zbirka Poljub, ki riše ustnice

Bliža se zaključek. En mojih najljubših verzov zgoraj v citatu je verjetno pesem o (nesrečni?) ljubezni, no, pa saj je z mano in tekom tudi nekaj podobnega. Hrepenenje, vračanje, sončni zahodi, mračna, prašna klet na tekaški stezi.

Še en tek, pa Borških 10000, pa bo konec. Pri čemer ne vem, ali naj bom sploh še ponosen ali sem ga zadnjih par tekov pokronal - jutri bi po planu morala biti tista zadnja sobota zadnjega tedna pa sem danes odtekel šele, recimo torek. Dogajalo se je ravno to, o čemer sem govoril prejšnič - nehat tečt je nekaj najlažjega, samo obsediš in ne storiš ničesar. Hvala bogu, da imam toliko slabe vesti in hvala bogu da spet pišem blog, da imam neko namišljeno strogo poroto, ki me mrko gleda izpod čela, ko obsedim na kavču in ne grem teč.

Ali zakomotan s prenosnikom v naročju. Udobno zleknjen.

Prišla si, da vzameš me s sabo,
ker nisi, zdaj vem,
da prideš nazaj.
Pod odejo je mraz,
ki me ščipa v kosti,
in zunaj je maj.

Vzemi si čas.

Trinajst

pa skoz neki potrpet

pa ugajat

morš bit zadovoln z mejhnim

začet pa ustrajat

pa glih u letih

k začel mi je dogajat

Nipke, Noben me ne razume

Že nekajkrat sem tule obelodanil, da je začet teč veliko večja jeba kot recimo nehat kadit. Ker ko nehaš kadit, ali pa jest kruh po 6h zvečer, ali pa nehaš pit, jest meso, poslušat Radio 1... pač nekaj nehaš. Enostavno nečesa ne narediš.

Ko pa nekaj začneš je to druga pesem. Ker nekaj moraš storiti. Ni fora da se nečemu odpoveš, ampak moraš nekaj aktivno storiti. Enostavno moraš, recimo, vstati s kavča in oditi na tek. Tako je dovolj en sam "bom šel pa jutri" trenutek, da ti uniči vse. No, meni bi ga skoraj tik pred zadnjim tednom. Najprej sem zašuštral že na začetku 12 tedna, ko sem se spravil teč en dan - prezgodaj, ja tudi to se zgodi, potem pa je bil naporen vikend in v nedeljo sem si rekel "bom šel pa jutri", in nisem šel niti jutri in grozilo je že da bo šlo v nič še deseto zaganjanje in to, mater, pred 13, zadnjim tednom. 

Ampak. 

Ampak od včeraj pa tudi nisem. Itak da je to samo potuha. Ah, sedaj sem se itak pregrešil z enim cigaretom, pol je pa itak vseeno če pokadim še ostalih 19. Ah sedaj sem itak pojedel bobi palčko po 18 uri, pol je pa itak vseeno, če še kilo kruha čez. Pa en pir, pa ena salamca, pa 5 minut Radia 1... in potem se zalotiš, kako pijan poslušaš Avdiča in se bašeš s čevapčiči. Skratka: sploh ni res. Zrela oseba - in to sem, kot bi rad poudaril, po vseh teh letih jaz, reče, ma dobro, malo me je zaneslo ampak odslej bom pa še bolj pazil. 

Tako sem tretjo vajo 12 tedna opravil 4 dni prepozno ampak sem jo. Ha!

Še vedno je torej šansa, da prilezem, menda celo v roku, po planu, do konca trinajstedenskega programa hoje in teka, do konca desetega ponovnega zagona. Če bo pa vreme, bi pa lahko bila zadnja vaja zadnjega tedna, ki zapoveduje: "poiščite tekaško prireditev" po dolgem dolgem času... moj Borški krog. Borških 10000. Če sem sedajle na hitro prav preštel, sem ga pretekel 252 - krat. Na zadnje decembra 2015. 

Sem ga sposoben še enkrat?