Sramota

ŠOKANTNO!!!!!!

Žaba je pogoltnila hrošča, 

obrambni mehanizem 

mu je rešil življenje.

https://klip.si

Ne da se mi več iskat, po nekaj minutah srfanja po šokantnih novičarskih portalih sem moral v izogib lobotomije nehat. Skratka, a res. Ker, če ne bi tega nihče bral takega portala ne bi bilo. In... oh, kaj naj sedaj moraliziram. Bralci tovrstnih novic smo potem volilci, ki, recimo, izglasujemo brexit. 

Zakaj sem šel sploh brskat okoli? Želel sem najti nekaj, kar bi ilustriralo moj današnji prispevek. Ker kar bom razkril - in to kar dva tedna preden sem se namenil - je šokantno. Dobro, ne sicer tako kot žaba, ki je pogoltnila hrošča, ampak šokantno. Bolj šokantno kot "šokantno: zaradi silovitega trka tekma končana po petih sekundah" in bolj šokantno kot "Pijan Mariborčan napadel 4-letno deklico, nato ugriznil še njenega očeta". 

Tako šokantno, da sem resno kolebal, ali naj sploh obelodanim ali ne. Morda po končanem trinajstem tednu. Ampak potem pa so prišli komentarji podpore in komentarji starih znancev, ki me še vedo berejo. Kakšnemu sem bil celo vzpodbuda. Potem pa tole... Ali je pošteno da povem? Naj molčim in blefiram dalje?

Ok, pa pojdimo takole: kaj če bi sedajle izvedeli, recimo, da sem vse skupaj fejkal. Ene take lažne novice, recimo? Da ležim v kavču z daljincem v eni in sendvičem v drugi roki in snujem, kako bom začel spet pisati tekaški blog. Potem si vsakih nekaj dni malo zmišlujem, kako je šlo, malo jamram, malo sem navdušen, malo črpam iz prejšnih tekov in začnem z lažnimi podatki polniti tekaško razpredelnico. Oh, še celo okroglih 11000 km se bliža. Vmes malo okoljskih pametovanj, toliko da se vse skup malo razgubi in laž ni tako očitna. Pa CPAP maska, ha, oh, ta da mi je dala novega zagona... pa kaj še. 

Kaj bi si mislili? Bi se počutili malo naplahtane, češ, tule je šel pa Wega malo čez rob?

No, v resnici je še veliko huje. 

Tule sem pravkar kar kako minuto buljil v utripajoč kurzor in tuhtal ali naj pišem naprej. Pa naj bo. 

ŠOKANTNO!: 

Ves ta tek, vseh 33 tekov v 11 tednih, vsaka minuta, vsaka ponovitev, vsak korak, vsak vdih, vse boleče goleni, vsa mencanja pred tekom, vsak trenutek desetega zaganjanja, nov program, trema, dvomi, vsak "bi šel ali ne bi šel" teč, vse, vse, vse  je bilo narejeno..... na tekaški stezi. 

Tako. Sedaj sem povedal. 

Tisti, ki vas tole ni vrglo na rit in niste dokončno naredili križ čez Wego, LPS... Naj vas opozorim... Naslednjih nekaj prispevkov bo o tem.

Kako je vstati s kavča in iti teč... na tekaško stezo.