CPAP

CPAP (Continuous Positive Airway Pressure) 

pomeni stalni pozitivni pritisk v dihalnih poteh.

Aparat CPAP je preko cevi povezan z masko, 

ki pokriva pacientov nos 

(ali oboje, nos in usta, če pacient

uporablja obrazno masko). 

Preko maske se v dihala dovaja zrak pod pritiskom, 

ki znaša od 4 do 15 cm

vodnega stolpca. 

Zrak pod pritiskom »razpihuje« (razmakne) oviro, 

ki sicer nastane v zgornjih dihalih.

Dihanje je zato lahko normalno,

 prekinitve dihanja izginejo, 

bolnik ne smrči več, 

podnevi pa izginejo tudi

simptomi prekomerne zaspanosti. 

CPAP prospekt, Bolnišnica golnik

Vem, kaj boste rekli, rekli boste da sedaj pa že malo pretiravam. Najprej 100 let nič, potem pa kar vsak dan?

Ja pa če moram povedat! Nova zmaga. 62 minut! Nekaj sem pametoval prejšnjič kao, joj kar dva dni bo treba čakat do 1 vaje desetega tedna. Figo. Danes sem že gruntal, a to je danes? In premleval scenarije, češ, saj imam itak vročino (sem se nalezel od vnuka čez vikend), saj imam itak mačka (res sem naredil včeraj kak požirek preveč), saj mi pripada (ker... eee, no, ker), saj to, saj ono. Še kosil sem takoj, ko sem prišel domov, češ sedaj bom imel pa poln trebuh, pa ne bo šlo.... In sem po kosilu raztreseno listal časopis (sem prenažrt? nisem prenažrt? sem prenažrt? Nisem...) in izgubil. Kolikor se poznam je v takih trenutkih najboljša taktika, da se zaprmej odločiš, da ko jebe vse skup, ne grem se več, vse skup nima smisla. Vmes pa se pričneš preoblačit (samo preoblečem se, pa se vsedem nazaj) in rihtat in preobuvat, vse še vedno z v glavi zasidrano trdno odločitvijo da je šlo vse skup po vodi in da si spet klonil Še ko greš po stopnicah dol si malo jezen nase, češ, kakšen luzer si, ker tudi ene obljube ne znaš držati in tam nekje po prvi minuti teka presenečeno spoznaš, da že tečeš. 

To je bil niz 10-1-20-1-30. Skratka kompletna ura teka z nekimi fake minutkami hoje vmes, tam so samo zato, da ne moreš reči, da si uro skupaj pretekel.

Uro skupaj. Prvi občutki so pravzaprav jeza. "A je b'lo t'ko težko?" Deset zaganjanj, jebenti. Deset?! pa nisi prišel čez pet minut skupaj. Hočem reči

ZAČETI TEČ JE NEKAJ NAJLAŽJEGA NA SVETU. VSTANEŠ S KAVČA IN GREŠ TEČ-

Zakaj potem traja toliko časa. Veš, da bi bilo sobro, veš da moraš, pa kar naenkrat mine teden. mesec. Leto. Jutri začnem. Imam eno novoletno zaobljubo, ki sem jo danes, 13. marca prelomil 72-tič.

Najbrž mora vseeno biti nek sprožilec. Nek klik v glavi, ki te postavi na štartno mesto in ti nariše ciljno črto. To hočem, to bom naredil. Shujšal, nehal kaditi, začel teči, začel se učiti igrati kitaro, šel na Grintovec, prehodil romarsko pot na Brezje, povabil soseda/o na kavo. Je pa težko, kot že Nipke pravi: "...morš bit zadovoln z mejhnim, začet pa ustrajat. Pa glih u letih k začel mi je dogajat..." Ko narediš tisto prvo vajo, ko več hodiš kot tečeš, joj, kje je šele tisti tek, ki se ti riše v mislih...

10x sem se zaganjal in devetkrat ni šlo, ker ni bilo tistega klika v glavi. Kaj je bilo to, desetič, ko sem prilezel celo do 10 tedna in nič ne kaže, da bom kar nehal (vprašajte me pojutrišnjem - sem prenažrt?, imam vročino? mačka? mi pripada?). 

Pa se vrnimo nazaj za mizo, kjer mi je prijazna zdravnica ravno razlagala, koliko apnej je še za zdraviti in koliko ne. Glede na to, da sem prvi del noči prebedel potem pa zaspal kot otrok, še smrčal nisem kaj dosti (po pričevanjih SnoreLab aplikacije in "live" pričevanja). 

Skratka list z poligrafijo mojega spanja in povzetkom dogodkov med spanjem. Razložila mi je, apneje so različne. Neke so take, ki jo imajo vsi, no jaz sem bil tu predvsem zaradi obstruktivne apneje, to je tista, ko ti ponoči med smrčanjem mehko nebo zapre dihalno pot in potem ne vdihneš, dokler te možgani ne zbudijo toliko, da zajameš zrak. To je tisto, (pa najbrž večina vas tega ne pozna), ko se sredi noči zbudiš zadihan, kot bi ravno odtekel 6/1 5-1-7x.

Kot rečeno, nekje 5 jih je normalno, 15 se jih zdravi z ukrepi, hujšanje, te stvari. Bil sem na tem da se vljudno poslovim, prejšnjič nisem uspel napisat tako kot se šika. Morate vedeti, kako nastajajo ti zapiski, sto prekinitev vmes, emkrat lulat, pa jest, pa spat, pa to in ono, stokrat se izgubi nit kaj sem hotel povedat, enkrat pišem na tablico, enkrat na telefon, enkrat na prenosnika s čudno tipkovnico. Zato res, ne mi zamerit če je konec včasih malo zmeden, če je jedro pred koncem malo zmedeno in uvod malo konfuzen. Včasih naslednji dan malo popravim, včasih ne.

No evo. Kje smo ostali? Zdravnica mi ravno razlaga nekje 5 jih je normalno, 15 se jih zdravi z ukrepi, hujšanje, te stvari. In na moj poligraf mi je napisala s kulijem te vrednosti, da bo ja jasno vsem butljem.

In potem, kako naj me vljudno odpravi domov, ker tu na Golniku so res vsi zelo prijazni...

" vi ste jih imeli 481*."

Malo sem mežikal in si nataknil bralna očala, da bi bolje slišal. Kaj je rekla? Vam bom obrnila, med razalgo, vidite to je to, to je to, in tisto je tisto. Dogodki, zastoji, saturacija. Tiste z možgani povzročene apneje nisem imel niti ene, teh "ta pravih" obstruktivnih apnej (OE) pa 481. Ljubi bog, skoraj vsako minuto eno! (56,7/h). In to na noč, ko sem spal kot otrok! Ne na morju, kjer bi mi morda travarica ali pivo lahko "povečalo tveganje za pojav OE". In trajanje... povprečje 29 sekund. Prejšnjič sem vas povabil na preizkus: izdihnite in NE VDIHNITE nazaj. Koliko sekund ste vzdržali? Poskusite (in če se vam da mi napišite v komentar). Ko sem buden preizkusil sem zdržal največ 15 sekund. Moral sem vdihniti.

Raven kisika mi je med nočno poligrafijo padla tudi na 72%. Za predstavo: 95 - 100% je nekako normalno. Normalno je pravzaprav 98 - 100% ampak meritve grejo še +- 2 - 3% mimo tega, da ni panike. Navsezadnje merijo obarvanost krvi na kazalcu, možnosti za napako je ogromno. Merilci za saturacijo so danes poceni, dobiš jih že za 10 €, in seveda sem si hitro nabavil enega. Ko sem se igral z apnejami v budnem stanju sem po 15 sekundnem stanju po izdihu in ne ponovnem vdihu (več nisem zdržal) opazoval padec na 92% in manj.

Zdravnica pa: no vidite, tule v obdobju kontinuiranega spanja (to je bilo tisto, ko sem med 1 in 2 zjutraj končno zaspal kot dojenček) ste imeli povprečno saturacijo 92%. 92! Pa to je kot bilo imel hudo pljučnico!! Najnižja, je bila 72%. Tu me je pa res sesulo. 72%?? Saj ptravim, ko sem se kasneje igral z zadržanim izdihom me je panika zagrabila nekje pri 15 sikundah, pa sem moral vdihniti, merilec pa ke pokazal padec tja nekje pod 92%. kako je to sploh mogoče?

Je mogoče. Razlage še ni bilo konec. Povprečna apneja, mi je povedala, je trajala 29 sekund. Tu me je spet sezulo, čeprav sem bil že davno bos. Pol minute, 56,7 krat na uro? Saj pol ure na uro sploh nisem dihal! In to na noč, kot pravim popolnoma trezen, normalno utrujen, morda malo bolj zaspan, ker sem bil nemiren zaradi meritev.

Ko enkrat veš da moraš, maska ni več tako fina stvar. No kar povejte, kaj si predstavljate pod tem pojmom CPAP maska s vpihavanjem zraka v dihalne poti? Ja itak. Tiste umirajoče starčke v bolnicah, ki jim tlačijo cevke kisika v nos da preživijo, hropeč, še eno noč.

To bo to za danes. Kako je vse to povezano z novim začetkom pač naslednjič. Zaenkrat lahko izdam, da je šlo za tisto novo iskrico, kasneje pa ni bilo ravno tisto, kar sem pričakoval.

Malo teaserja, ali kako se reče za naslednjič. V bistvu se je izkazalo, da CPAP terapija nima nobene veze s tekom. Skoraj. Aampak o tem - prihodnjič.

*428 zastojev, ki sem jih navajal v prejšnih prispevkih, celo naslovih, gre pripisati mojemu - luknjičastemu spominu. Točen podatek iz izvida je 481. 53 gor ali dol. Vsaj v mojem primeru...