“Someday, someday, this crazy
world will have to end,
And our God will take things
back that He to us did lend.
And if, on that sad day, you want
to scold our God,
Why go right ahead and scold
Him. He'll just smile and nod.”
― Kurt Vonnegut, Cat's Cradle
Jah, evo. Pet minut nazaj so mi kakšno leto ali dve kasneje kot je bilo obljubljeno, priklopili optiko.Tako imam sedaj sredi Boršta pri Dvoru pri Žužemberku pri Novem mestu 100/10 povezavo v svet. Vodovoda pač ne. Grape so suhe in mrtve. Tako gre to.
Kar je seveda ironija: že nekaj časa se s tem blogom pripravljam posloviti od vas, pa se poslavljam ravno na dan, ko imam najboljšo internetno povezavo ever. NA blog sem tapkal (tk-tk-tk po trikrat za vsako drugo črko) po starih ne(s)pametnih telefonih, prispevke pošiljal po prekinjajočih, negotovih in dragih podatkovnih povezavah.. na , sedaj pa imam najboljšo povezavo, hi-tech tablico in nov kavč pa nimam več volje do pisanja. V tej obliki nima tole pisanje več nobenega smisla. Malo ga bomo preoblikovali, malo predrugačili in malo zanemarili. Ne vem še čisto dobro kaj bom z njim.
Osebni zapisi se pa končujejo. Čisto zbrisat mi ga je škoda. Selim se na facebook, twiter in g+.Ali pač kar se bo novega pojavilo. Tudi spremljanje teka v razpredelnici se končuje.
10000 km ki sem jih dokončal v soboto na nočni 10ki na Bledu je bilo to. Kolikokrat sem opazoval, kako se je obrnila cifra na kazalcu in tokrat se je končno postavila na svoj konec. Sem dolgo upal in se bal? Morda. Slovo sem strahu upu dal? Že davno. Srce je prazno srečno ni... niti slučajno. Malo sem bil... kaj pa vem, niti ne žalosten samo upal sem, da bo kdo vendarle prišel na kremšnite, pa je tale Blejska ratala overloaded. Skoraj nikogar več nisem (s)poznal, pozdravil, se mi zdi kot da ni bilo nobenega TFjevca. Potem sem na razglasitvi videl da je bila maca, med rezultati pa sem našel rafa. In to je to. Vseh 12 kremšnit pa sva potem v naslednjih dneh pojedla z Darjo. Sva si zaslužila.
Še en mejnik sem premaknil to soboto, prebil sem tistih zacopranih 79,5 kg ki jih nisem uspel preseči pa naj si sem se še tako trudil. Tekaško Razpredelnico torej končujem z 23,5 kg manj kot tistega dne ko sem vstal s kavča in šel teč.
Jej, jej, evo, nobenih takih velikih besed ne najdem za slovo. Itak se mi zdi glupo zganjat neki teater tule. Pač nehaš in to je to.
Kratkočasno govoreč: zbogom.
Ma, dej, gejni , no. Kaj bomo pa čitali? In od koga se učili? :), :(
OdgovoriIzbrišiValentina, saj ne grem nikamor. Twiterji, G+, FB, nove komunikacijske poti... Blog je zastarela platforma. Pa nikomur se ne da brat če je več kot 100 besed.
OdgovoriIzbrišiNe se hecat Rado. Beremo ! Ko to kaže ko to laže... Saj po morju boljše bo.
OdgovoriIzbrišiMa, dej!!!!
OdgovoriIzbrišiNe, no!!!
Mi beremo beremo beremo!
FB crkuje, ne pa blogi!!!
(ah, saj ne boš mogle brez, boš videl ;)
Jaz se tudi ne strinjam s tole tvojo odločitvijo, če bo kaj pomagalo :) Tudi midva sva bila na Bledu. Kje si se skrival? Pa čestitke za tek... super ti je šlo :)
OdgovoriIzbrišiMa ne no!!! Tudi jaz protestiram!!! (Če kaj pomaga?) Zdaj bi lahko napisala cel post kako so ne samo tvoji bralci ampak tudi moji na slabšem, no! (Če že jaz ne sledim svojim novoletnim ciljem, si eden tistih redkih, ki poskrbijo za spremembo mojega bloga...) No, z objavo le slikc sem malo iz vaje za pisanje... In je že tole skoraj zgodba ;-). Skratka, povej kam lahko pridem protestirat, bom v prvih vrstah! :-)
OdgovoriIzbrišimen je pa čist kul, upam, da te srečam na FB! ;)
OdgovoriIzbrišiAmpak jaz pa vidim en kanček ironije v tem, da na Blejski 10ki častiš kremšnite. A ne gledajo že vsakemu iz povsod? :)
OdgovoriIzbrišiGlede prenehanja ti pa čist nč ne verjamem. Zdaj si naredil 10k kilometrov, pa misliš, da je vsega konc. Nehal si itak že sedemkrat. Eh, ja. Neki te bo že pičl, prej al slej.
Suhec!
Komaj čakam,da boš na Facebooku. Tam pa še te nismo videli, če odmislim tisto fotko,ki jo je zadnjič Samo objavil.
OdgovoriIzbrišiSicer pa tudi jaz ne verjamem,da boš kar tako končal s pisanjem bloga. Pa tekaške razpredelnice ne boš več vodil? Pa daj no, saj se svet ni končal pri 10.000 km...
Ja, saj vem. Ampak res, res, res je dosti. Brali se bomo itak še. Kot rečeno saj ne grem nikamor. Vedeti je treba, da takole pisanje pobere kar nekaj časa in čas je da si vzamem čas še za kaj drugega. Nekaj idej imam, kaj se bo dogajalo s tem blogom, najbrž vam je jasno da mi je kot otrok. 7 let je dolga.
OdgovoriIzbrišips: ma kje so skrivate sicer? Ravno semi zazdi da je ta pravi čas za slovo, pa evo, cel kup ljudi zaradi katerih imam potem slabo vest.
@alja, tisto tvoje ni blog ampak umetniška galerija.
Piskec zakaj ironija? Prej bi rekel simbolika. Vsak tekmovalec je res dobil eno ampak saj je bilo še cel kup spremljevalcev in netekmovalcev
Tale črna barva deluje prav sarkastično :( Dej no...
OdgovoriIzbrišiNana, oprosti, nekaj se igram z nastavitvami, ker poskušam svetovati zz topki glede zavihkov.
OdgovoriIzbrišiAja, pa vse najboljše!
OdgovoriIzbrišiHvala :)
OdgovoriIzbrišiJa, tole je veliko boljše :)
Evo bil na Bledu. Pred tekmo se družil kremsnito pa jedel sam. Pogrešal te bom tukaj. Facebooka nimam. Se bom moral očitno na G+ malo bolj znajti. Čestitke za km in kg. ZvestI bralec Razy ki ima rad dolge zapiše.
OdgovoriIzbrišiA dej, kdo ti je kriv, da te na Bledu ni noben spoznal, če si se pa stilsko preobrazil :)
OdgovoriIzbrišiGlede bloga pa...tudi jaz bi / bom pogrešala tvoje (dolgo) pisanje, redno ga berem, bolj malo komentiram. Te čisto razumem, da zna biti tudi pisanje naporno, za te stvari si je treba čas vzet. Upam, da ga še najdeš tudi v bodoče. Sicer pa se srečamo na FB, kvapačmo :))
Spomnim se te še leta nazaj, ko si na MON-u imel v podpisu:
OdgovoriIzbrišiLep, pameten in skromen.
:)
Tukaj sem te z veseljem prebirala in spet nazaj, na stare strani stisnila 'paste' za prav tisto tvojo temo, kjer si tako duhovito opisal ukinitev FB profila. Nove komunikacijske poti? Veš, da se vedno bolj strinjam s pediatrinjo, ki je rekla, da so še danes najboljše prav tiste, ki mladež pripeljejo pod vaško lipo. OK, lahko pa tja tudi pritečeš. :)
Kakorkoli: uživaj z Darjo in ne pozabi tistih, ki so šli s tabo ta del tvoje poti. Srečno!
Jup, drago dekle, klonil sem še tretjič (http://wega-lps.blogspot.ch/2010/05/malo-sem-zabluzil-s-pa-je-izpadlo-kod.html) in ugani kaj: vse skupaj je še huje kot sem si predstavljal. V pogovorih sem dobil občutek, kako je fino, ker izveš vse, pa ful se dogaja pa to, pa pridem gor in... ojoj. Ojoj, joj, joj. Po moje se bom kmalu izbrisal še tretjič.
OdgovoriIzbrišiKar je še huje: v napadu Velike Spremembe v Življenju sem se navlekel na vse žive instagrame, linkedine in take reči. In prav Linkedin je poskrbel za
največjo blamažo v mojem življenju. Kmalu po prijavi mi je nenehno težil z raznimi "poznaš tega poznaš onega, povabi tega, povabi onega, poišči to, poišči ono..." in enkrat sem nekaj prebral na hitro in površno in malomarno klikal in... poslal vsem kontaktom v imeniku gmaila nevede vabilo, da se pridružijo omrežju. V mojem imenu. Si predstavljaš: celo življenje ativnega dopovedovanja ljudem, da je vse tole mreženje en korporacijski bulšit uničim z enimsamim malomarnim klikom. Še danes dobivam odzive, če sem pri pravi.