Suhe sanje

Najbrž se mnogi spopadate s problemom množice gesel. Nekdo je nekoč rekel, da nam bodo možgani zakrneli, ker se nam ni potrebno več ničesar zapomniti in naučiti na pamet, češ, še telefonske številke imamo sedaj vsi lepo na SIM kartici. Sam pravim, da to ni res, ravno obratno. Pin kode, uporabniška imena, gesla in kombinmacije vsega tega so čisto dovolj trdi sodobni orehi za možgane.


Sam imam največ problemov z gesli. V službi uporabljam celo množico aplikacij, ki zahtevajo svoje uporabniško ime in geslo, povrh vsega pa še vsak drugi, tretji mesec zahtevajo, da ga moram spremeniti. Gesla in imena imam potem še na Kliku, na forumih, na Blog.ih Vsak posebej tudi nekaj pametuje, kakšno naj bo geslo, pa mora imeti velike in male znake, pa ne sme imeti posebnih znakov, pa ne sme biti podobno zadnjim dvajsetim, pa mora biti daljše od šestih znakov, pa mora to, pa ne sme ono…

Potem sem razvil sistem. Geslo vsebuje številke, črke, vsakič je drugačno in lahko si ga zapišeš na listek, pa ne bo nihče vedel za kaj gre. Takole sem se spomnil. Začnem v zgornji vrstici, na enki in na tipkovnici odtipkam zaporedje v obliki črke Z. Tako pride geslo »1234esyxcv«. Poskusite na svoji tipkovnici pa vam bo takoj jasno. Ko je potrebno geslo zamenjati se pač pomaknem za eno v desno: »2345rdxcvb« in tako dalje. Na listek je potrebno torej samo zapisati prvo in zadnjo tipko (recimo 5, za »5678uhbnm,«), pa je. Vendar nič ni popolno: problem je, ko pridemo recimo do devetke in se v zaporedje vpletejo pike, vejice, črtice in tipka shift (»dvigalka«). Pa sem tudi za to našel rešitev dokler…

Naši paranoiki so zapovedali tudi nekajminutni screen saver zaklep, se pravi, da se po nekaj minutah nedejavnosti pojavi ohranjevalnik zaslona iz katerega ven brez gesla ne moreš. Tisti teden sem se prijavil gotovo že stokrat. Tudi tisto dopoldne že večkrat. Potem pa še tiskanje: zadnja pogruntavščina je namreč ta, da so zakodirali še tiskalnike (!) in se je treba prijavit če hočeš, da ti iztiska tvoj tajni recept za kokakolo in atomsko bombo. Tipkovnica na tiskalniku je seveda virtualna in kot taka ima rahlo drugače postavljene tipke. NA običajni tipkovnici človek sčasoma geslo odtipka čisto mehansko tak-tak-tak-tak, tak-tak-tak, tak-tak-tak. Na virtualki je pa potrebno kar malo pomisliti. Da se ne bi zgodilo tako kot s pin kodo. ko so številčnico POSa (ali bankomata) postavili na glavo (123 v zgornji vrstici namesto 789) in mi je skoraj požrlo kartico. Skratka: dobro pomislim, potapkam in - dostop zavrnjen. Opa. Še enkrat. Spet zavrnjen. Uf. Grem preverit. Najprej listek – »4m« in poskus na računalniku – dostop zavrnjen! Uf! Še enkrat listek, pregled caps locka (velike črke), pregled qwertz in qwery razporeditve, in – hopla, vaše uporabniško ime je zaklenjeno, pokličite administratorja.

Klicati help desk zaradi pozabljenega gesla mi je vedno nerodno. Tokrat pa sploh – ne, da sem se zatipkal pa ga mora odkleniti in lahko naprej uporabljam starega – ne, tokrat nimam pojma kaj je narobe. Zdi se mi neverjetno, da sem pozabil geslo, pri mojem sistemu je to vendar nemogoče. Poskusil sem še eno v levo in eno v desno, češ, štirica 4567zgvbnm mi je potekla, pa sem jo zamenjal v 5678uhbnm, in pozabil da sem jo zamenjal in pozabil zapisati na listek… Ampak ne! Čist šlus. Čist pozabu. V petih minutah od računalnika do tiskalnika in nazaj. To se lahko zgodi samo meni.

Dodelitev novega gesla je potem cela procedura ampak ok, smo preživeli. Ponk, se prijavim, vse ok, hvala za pomoč, nasvidenje. Ko menjam gesla menjam za vse, da ni zmede. Grem torej v pošto, da nastavim novo geslo. Hopla! Najprej odtipkaj starega! Čer sem dotlej še upal da se je kje kaj zgodljalo v naši mreži in me zablokiralo je bilo sedaj jasno, da se je zgodljalo nekaj v moji glavi: starega gesla ni sprejelo! Ojoj. Spet help desk, za Lotus je procedura še daljša… In še cel dan traja (podpisi, odobritve…).

Kasneje sem zamenjal gesla še za nekaj aplikacij, nekaj pa, ki jih ne uporabljam več pa sem kar pustil. Bom šel težit le, če bom res rabil. Sem se pa vseskozi po malem žrl. Vsesplošna sistemska napaka je bila nemogoča, prav tako neverjetno pa mi je bilo, da mi je v nekaj minutah iz glave izpuhtelo ne samo geslo ampak cel sistem in princip, ki sem ga uporabljal že kar nekaj časa. Vse česar sem se domislil v zvezi z gesalom je bil tisti vic, ko tipček neuspešno tipka geslo, na koncu iz jeze vpiše za geslo »kurac«, pa mu je takoj vrnjeno »Vaše geslo je prekratko«.

Potem pa sem te dni neko noč malo razdražen, ker nisem mogel it tečt zarad plundre, imel prav hude sanje. Saj ne, da me tlači mora kadar imam take hude sanje, ampak kar nekaj se dogaja, recimo bi rad nekam prišel pa se vse skupaj neprestano izmika , nekaj iščem, nekaj čakam in podobno. Skratka v sanjah sem se, jasno, spet hotel prijavit v računalnik, spet seveda ni šlo in spet sem besno vtolkaval svoj sistem, ko se meni nič, tebi nič nekdo nagne čez rame in mi jezno odtipka geslo češ – na, tle maš, pa nehi težit, ker te imamo že vsi polhn kufer.

Oh. Saj res.

Mali »z«. Jasno. 4m pomeni "4, mali z" ne pa "začni s 4 in končaj z m" (4567zgvbnm), ker sem moral sčasoma, ko sem prišel do konca in nazaj začet uporabljat mali z. »456«, pa dol »tf« in desno »gh« in vse skupaj še nazaj. »456tfghgft654«. Tako simpl. Ojoj.

Sedaj v sanjah sedim za mizo in pred sabo imam neizpolnjen listek za loto. Čakam in čakam, pa se mi nihče noče nagniti čez ramo. Ampak do rekordnega sklada je tako ali tako še dosti časa.