petek, 23. julij 2010

3. teden 2. vaja, tempo tek 5 km z 5:32, ogrevanje in iztek

Mislim da imam bulmijo, s to razliko, da jaz potem ne bruham. Ampak res. Včasih se mi zgodi, da v službi pozabim it na malico in je niti ne pogrešam. Ko se spomnim mi je edino žal, da nisem šel vsaj vzet kakšnega priboljška, ki pripada malici - za domov, tako pa žal propade. Če pa se spmomnim in grem, pa sem še tik pred zdajci odločen, da ker itak nisem lačen bom vzel samo solato, pa morebiti še župco. Oh. Ko sem enkrat tam, je pa Indija Koromandija. Solatka? Testeninska solatka??? Uh, sem s skledo. Gobova župca? Uh, nalij do vrha. Meni 1, meni 2, meni 3, glavna jed, priloga, dodatek... V glavnem čez pol ure kot en tak zadovoljen pujsek podrem kupčka in sklenem, da jutri pa res ne bom nabral toliko.

Včeraj, ko sem imel na programu hitri tek je bilo podobno. Popoldne - potem ko sem dopoldne opravil s spet eno zgoraj opisano službeno požrtijo - je bila čisto dovolj odlična zelenjavna juhca. Tudi ko sem prišel s teka me ni spopadla kakšna huda lakota. Če... Ah, treba se je bilo rehidrirati ane, saj sem ja tekel danes, a nisem? In to več kot uspešno. Zaslužim si ta pravo hidriranje o ne pa en požirček. In sva šla z Darjo na eno pivce. Ker je bilo reeees soparno in ker sem najbrž reeees dehidriran sem potem še enega in da bo ziher še enega za konec. Potem pa doma, ko je enkrat začel delat glikemični indeks piva pa seveda v hladilnik. Jasno mi je bilo, da ni nobene potrebe po pozni večerji ampak kaj, ko je bilo v glavi naenkrat toliko čisto prepričljivih argumentov. Ravno včeraj sem na TF bral, da večerje po teku res ni za izpuščati. V bistvu je bolje če ješ. In to ful. Ne čisto malo. Beljakovine, mmmm, saj zakaj sem si pa kupil tisle prekajeni sirček, če ne za takole priložnost. Pa da ne bo samo sirček, še ene rio mare, ne šparaj vendar, saj itak ne bo nič kruha zravn. Pa fetka? Koliko časa je že odprta? Na krožnik z njo! Ne ene žlice! Dobro porcijo! Je pa ja ne boš sedaj za eno žlico puščal v embalaži in hladilniku. Bo splesnela. Kar vse daj na krožnik. Opala, kaj pa je tisto? Paradižnik? Ni boljšega za osvežitev kot hladen paradižnik. Dva pravzaprav. Pa tega prekajenega sira je bilo malo malo. Saj si ja tekel danes, a nisi? In to več kot uspešno. Zaslužiš si ta pravo malico ne pa en grižljajček. Daj še navadnega sira nekaj rezin poleg. Nekaj, ne pa dve. Ok, pri salamci pa šparaj. To pa redi. Dve rezini lahke puranje posebne bo čisto dovolj. In da ne bo presuho, malo tistega kao džuveča al kaj je že od Ete. Samo to pa ne moreš jest brez kruha. En kos bo dovolj. OK, dva. Majhna...

In smo spet mljaskali in zadovoljno mommmmmljali in uživali. In na koncu s čisto malo slabe vesti sklenili, da tole je bilo pa malce tu mač. Saj ne bo vojne!

O, ljubi blog. Meni ni pomoči. Še ko sem pisal tole vse skupaj so mi prišle sline v usta. Čeprav... Morda bi pa tole kazalo sedajle ponoviti? Saj navsezadnje se je treba pripravit na nedeljski dolgi tek. Prazna vreča pa menda ne stoji pokonci.
Oh saj. V nedeljo bo šlo vse skup ven - 22 kilometrov in to po Borštu. Kumi čakam.

14 komentarjev:

  1. Bova enkrat ob polni mizi premlela, kaj zaene travme iz otroštva imava (jaz sumim una kosila v Viatorju) - ker jaz sem čisto ista zadnje cajte.
    Z eno besedo POŽREŠNA. Za izgovor imam trenutno hormonske dodatke, ki jih jem - ker zadnjič sem si šla ZVEČER spohat piščanca v kosih (kar je ponavadi vsaj za štiri obroke) in ga - ja, celga sem požrla. Kar trest se začnem...in ne morem nehat jest.
    Pa ti vsaj laufaš pol....ufffff....

    OdgovoriIzbriši
  2. Sam čak mal... piščanec v kosih... A to se da pojest tudi en kos? Ali pa recimo kila perutničk...

    Kdaj se pol dobiva? Tisto s polno mizo ... na evo. Spet imam polna usta sline.

    OdgovoriIzbriši
  3. Aha, sedaj komaj razumem zakaj si na Balatonu zmazal dve porciji bograča!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Jep. Tisto je moj tipični napad ješčosti. Ampak od jutri dalje...

    OdgovoriIzbriši
  5. Kako je pa to dobro brat!
    Prav privoščljivo se nasmiham. Sicer jaz nisem taka, jaz takole jem samo po deseti. Zvečer.
    Hm.
    Jutri pa res!

    OdgovoriIzbriši
  6. Wega ne sekiraj se če te dražijo. Sem zadnjič nekje v Supernovi videl od hudiča lep t-shirt na katerem je pisalo ''I BEAT ANOREXIA''. Mislim, da si jo bom umislil. Mimogrede, tempo teki okoli 5:30/K, dolgi teki okoli 6:30/K...kakšen cilj imaš ti na Ljubljancu?

    OdgovoriIzbriši
  7. Hana, si predstavljaš, da ne bi nič migali?
    Classix, kaj več kot pod 5 ur bo težka. Želja pa je še za pol ure krajša.

    OdgovoriIzbriši
  8. 5 ur?? Daj Wega ne bodi preskromen!!!

    OdgovoriIzbriši
  9. Ti mi deli Rado. Prazna vreča nikakor ne stoji sama pokonci.

    OdgovoriIzbriši
  10. Vreme, glede na rezultate sladkih6 in formaratona nisem samo lažno skromen. Ampak kot sem napisal, želja je 4 ure in pol. Je pa res da sam program cilja na 4 ure 20 (zadnji dolgi teki so dolgi 32 km in tempirani na 6:07). Ampak 32 km je 32, 42 pa 42.
    Pajo, veš da smo generacija ki se ne da kar tako! :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Še tole na brzino, ker šibam na morje, Borških 22000 je uspelo s tempom 6:24.

    OdgovoriIzbriši
  12. Ti - do intervalov še prijatelj - do kdaj ste pa na morju?

    OdgovoriIzbriši
  13. Aha, jaz se s to ješčostjo borim na drug način. Zadevo, če ne gre, je treba pač obrnit in pogledat s povsem nove strani. Torej namest večerje spuščam tek.

    Pa da vidimo.

    OdgovoriIzbriši
  14. Čuj Piskec to pa sploh ni tako slaba ideja. še poskusim sam :))

    OdgovoriIzbriši