ponedeljek, 5. julij 2010

ledenik

Ne gre več, anede? Enostavno, glejte, eden vrhuncev zgodnjega poletja, Vršič, je šel mimo, jaz pa nič. Kot da ga ni bilo. Malo se mi zdi, da sem zašel tule v začaran krog - tisti, ki še klikajo na lepega, pametnega in skromnega so povečini itak zraven, če niso preberejo na Krtini. Zase se mi pa res ne da pisat. Pa tudi kaj bi? Tako luštno kot letos že dolgo ni bilo. Fora je pa v tem, da je vsakič posebej nekaj posebnega in najbolj lušno. Prvo leto premiera tekača poleg treh kolesarjev, kolosalno. Drugo leto en mimogrede špric tja gor, solo izvedba. Čista poezija. Potem kmalu še z Alešem prvič, pa prvič kolesarka v naši družbi, neverjetna vročina, ubijalska sopara, sence pa v limitiranju proti ničli - čisti egotrip. Letos pa - kaj čem pravit. Zadeva je že tradicionalna, letos tudi tekačica, ki je opravila s strmino v profesionalnem času - če primerjam rezultat z Andrejčkovim tekom je v samem vrhu. Pa se je vseeno veselila z nami "počasnelami", nasploh se mi zdi da je sevala letos ena taka pozitivna energija. Vrh vsega ostali sploh nismo bili slabi! Ne kolesarji, ne tekača. Letos sem užival še celo ko sva šla dol!!

Ampak kot rečeno.kaj naj sedaj? Od tekme do tekme, vmes pa jebi ga. Veste kolikokrat sem šel teč v zadnjem mesecu dni? 9x. Od tega 2x Vršič (gor pa dol), 2x Balaton, 1x Uhka okol Bleda, 1x z Alešem po PSTju in to je to. Vsega 3x pa še malo za trening. Pa še to - če seštejem vse tri komaj čez 20 km. Skratka - buuureeeek!

Saj vem, saj vem. Ja kaj bi rad, ej saj ste take razdalje tekli (na balatonu) pa PST tudi ni kar tako... Kaj bi rad??? Eh kaj. Bom pa povedal kaj.

Spet sem na kavču. Res ne z daljincem v eni in sendvičem v drugi roki ampak to je pač to. Toliko zmorem. Sam, da je lušno, da ni prenaporno, pa da se gre pol na pir, po možnosti. Hočem rečt, morda bi raje poskusil s trinajstedenskim programom pikada in biljarda, ane, saj sedaj se tako ali tako ne kadi več noter. Pa da probam še to? Ker matrat se mi očitno ne da in pravzaprav sem tako ali tako že razvil filozofijo, da je vsak trud+ brez veze, pa zakaj bi se mučil če uživaš, pa saj to je vendar to, kaj bi še rad... Potem mi je pač vse jasno, kaj bi s tem. Lej, eni ki niso niti tekač in jih vedno bolj rine "le" v hribe, čisto dobro shajajo tudi brez trenigov teka. Pa toliko časa gre praktično v nič. Če treniraš "kar nekaj" tudi žanješ kar nekaj.

In se bo treba odločiti. Razpotje je in treba bo levo al pa desno. Al pa nikamor. Morda je res čas, da se posvetim še čemu drugemu? Meni drugače kot s pribito disciplino ne gre: torek, četrtek, sobota. je bilo včasih Brez pardona. Danes mi pa na Borštu psi ne pašejo, na Rožniku klanci, na bajerju komarji, v sredo vročina, na PSTju promet, pa superge pa štunfi, pa ura pa semaforji pa vse skup. Vrh vsega nihče ne more reči da nisem poskusil! Že ene trikrat sem zagnal neka runnerwordove programe pa ni in ni bilo neke motivacije. Letos Sem redko zlezel pod 6 in pol. Zadihan sem bil sploh samo zadnjič na Vršiču pa morda še tistih 5 bonus kilometrov na Madžarskem. (Jebela, ko bi imel toliko energije tudi sicer!)

Skratka.

levo?
desno?
nikamor?

Vroče, hladno, toplo.

Ledeno.

2 komentarja:

  1. Kakorkoli - levo, desno ali naravnost (nalašč nisem napisala nikamor) - ti samo poročaj, ker te beremo tudi tisti, ki se navadno ne oglašamo. In paše, ko preberemo, da se tudi komu drugemu ne da. :)

    LP, Urša

    OdgovoriIzbriši
  2. Včasih je najbolj it v tri krasne.

    Prideš tudi nazaj. In potem veš kam.

    OdgovoriIzbriši