3. teden, 3. vaja, dolgi tek, 22 km 6:31 in 4. teden, 1-3. vaja, 3x lahki teki 11 km 6:31

Zadnji tek tretjega tedna je bil tisti dolgi tek, zaradi katerega sem imel cmok v želodcu. Pa ne zaradi razdalje, saj 22 km pa že zmorem. Cmok sem imel zaradi tega, ker sem se ga namenil opravit v Borštu. Malček sem bil sicer res zaskrbljen ker gre vendarle za klance, ampak ta pravi cmok sem imel zarad psov. Borškega kroga se zadnje čase kar izogibam zaradi tistega rotvajlerčka na 8. kilometru, prav tam, kjer sem se na zadnje usral zaradi pobeglega konja v temi sredi ceste. Pravzaprav me tistega bevskača, ki me je takrat dejansko ugriznil sploh ni toliko strah, kot tega, ki se zapodi za mano, kot da sem ravnokar vdrl v njegovo svetišče. Pa je čisto navadna cesta madona!
Kakorkoli, prvi krog je minil v umirjenem ritmu in kar zadovoljen sem bil s sabo. V bistvu sem bil celo zelo hiter. V drugi krog sem se podal še bolj umirjeno. Tam na osmem kilometru so imeli družinsko srečanje z majhnimi otroki, ni pa mi ušlo, da je pesjak odprt, zverinice pa nikjer. Ajd, dokler so vsi na kup ga bodo menda že ustavili, preden bo prirenčal do mene. V drugem krogu se je začelo že mračiti, ko sem ponovno pritekel do tiste hiše. Seveda je bilo dvorišče že prazno - pesjak pa tudi. In potem spet - renčanje, in galop za mano. Pa nikjer nikogar. Kaj naj rečem? Na kurac mi gre. Ne, ni me prišel ovohavat, ni prišel zaradi firbca, ni se prišel igrat. Ne briga me da "saj ne bo nič naredu", jaz hočem v miru tečt. Brez da bi študiral ali lahko naredim hiter gib, dvignem roke v zrak, obrnem hrbet, tečem naprej ali obstojim na mestu. Skinite mi tega psa s proge Borških 10000. Naprej sem tekel šele ko sem bil kar spoštljivo oddaljen od njegovega teritorija.  Tekel sem kar dobro in tretji teden se je zaključil.

Četrti teden pa sem deloma odtekel na morju. Na srečo je predvideno, da je vsak četrti teden manj inteziven, namenjen počitku in regeneraciji. Navodila za vse tri vaje so preprosta: lahkoten tek, 11 km s tempom 6:31. Malo me je skrbelo, če bom sploh našel vsaj 5 - 6 km spodobne poti da odtečem svoje, pa se je izkazalo, da bo deloma po poti ob obali, deloma pa po cesti poleg plaž kar spodobna proga. Seveda ne bi bil jaz, če nebi obakrat vseeno zamočil: ker zjutraj pač ni šlo, sem čakal na večer, da se spodobno ohladi. Vmes pa se je pooblačilo in postalo čisto znosno hladno. Idealno za tek, pa še svetlo bo. Kar pa nisem računal je bilo to, da bodo tudi vsi ostali zaradi oblakov prej zapustili plažo in se na večerni šeting odpravili kar takoj. Tako sem kar dobršen del teka slalomiral med otroki s ogromnimi sladoledi, zaljubljenimi parčki, družinicami in pohajkajočimi in hihitajočimi najstnicami. Pri drugem teku pa se mi je zdelo, da bo tik po plohi ravno pravšnji čas za hiter skok tja in nazaj. Izkazalo se je da plohe še ni bilo čisto konec ampak si je samo vzela malo pavze. Kaj kmalu sem bil premočen do kože, kar me pravzaprav ne bi motilo, če si ne bi pozabil polepiti bradavic in me je mokra majica v nekaj minutah ožulila do krvi. Tako potem nisem bil en tak fit frajer ki pozno popoldne skrbi za svoje telo in peca dekleta ampak sem moral izgledati prav ubogo, moker ko cucek in z majico spodvito tja nekam pod vrat.

Danes me čaka še zadnja vaja četrtega tedna in ker sva se že vrnila nazaj na Boršt bo to klasičnih Borških 10000, z enim kratkim podaljškom da bo okroglih 11. Potem bo prve četrtine programa konec in začel se bo 5 teden, ko se vse skupaj pomakne na malo višji nivo. Hitrejši hitri teki, daljši dolgi teki in intervalnejši intervali. V bistvu kar kumi čakam. Vsekakor bolj kot današnji tek. Glede na to, da grem danes spet mimo tiste hiše bo morda najbolje, da ne oblečem svojih najboljših tekaških spodnjic...