Tu ni nobene filozofije: kmalu sem spoznal, da enostavno nisem hiter. Seveda sem se delal, kot da me to nič ne briga ampak v resnici pa teka nisem opravil vse dokler nisem doma v razpredelnico dodal razdaljo in čas in izračunal ta presneti tempo. In se zjokal. Na splošno je veljalo, da bolj kot sem se gnal, bolj sem bil razočaran.
Najboljši tempo ever sem dosegel seveda na kuperju - 4:28. Res pa je, da je bilo potrebno preteči samo 2,4 km. Daljši tek pa... Najbrž ni naklučje, da je opomba poleg 7 km teka, ki mi ga je uspelo preteči s tempom 5:10 naslednja: "Po dolgem počitku". Boleča resnica torej, bolj počivam, bolje oz. hitreje tečem. Na splošno pa kakšne omembe vredne razdalje s tempom pod 6 nisem pretekel nikoli. Tako je od tekem še vedno špica "v bistvu je bilo kar v redu" Ljubljanski maraton 2008, od treningov pa en zgodnje pomladanski tek po PSTju, kjer sem za vsakega od 17 km porabil 5 minut in 38 sekund. Nasploh je bilo leto 2008 nekaj čisto posebnega. Lebdel sem nekje pol cm nad zemljo in bil prepričan, da bo šlo vsak dan samo še višje hitreje. Bilo je drugo leto teka in kar se razdalje in tempa tiče, rekordno. Pa še kolesaril sem... Tudi rekord Šmarne gore je še od takrat. Skratka, noro leto.
Pa vendar. Mojih ubogih 5:38 se seveda ni moglo kosati z časi ki sem jih ujel na tekaških forumih, pogovorih in naključnih srečanjih. To je bilo v vsakem primeru "bolj sprehajanje" kot tek in bolj ko sem se trudil, da bi napredoval tudi v hitrosti, bolj so se pojavljala kolena, meča, peta in podobne reči. Jebi ga, nimam jih več 40, da bi lahko lovil veter. V zadnjem času je zato vse skupaj prestopilo v novo fazo. Prepustim se in tečem z eno tako pošteno sedemko, veter pa mi raje boža lice. Če bo prišlo, bo prišlo samo od sebe. Če ne bo, tudi prav.
A da sem obupal? Mah, ne. Tale sonček zunaj je samo navidezen in v bistvu je še vedno zima. Zima je pa za počitek.
Pri meni je nekako podobno kar se tempa tiče. Pred parimi leti je šlo mnogo hitreje kot gre danes... Pa tudi mnogo lažje in mnogo bolj motivirano!
OdgovoriIzbrišiSe tolažim, da gre to na račun razdalje. "Sebi, ti si dizlar! Ti nisi za na formulo! Ti si za na rejli. Rejli dizlar!"
Zato so trekingi dobri - ker se z nikomer ne moreš primerjati! Pa še čez drn in strn greš... Zamenjati bo potrebno disciplino, dragi Wega, zamenjati disciplino! ;-)
Jaz sem to isto pogruntala že v mojih zgodnjih dvajsetih letih. Enostavno nismo narejeni za hitrost. Kaj sem se žrla, ko sta me mulca stara 3 in 6 let nascala pri smučanju.In to z lahkoto.
OdgovoriIzbrišiŠe pri hoji me prehiti vsaka afna v 12cm petah, jaz pa v supergah. Pa ko mi je profesor v gimnaziji prezirljivo pribil, da sem "gibalni kreten". Jaz sem se pa tako trudila :(
Kot bi se gibala pod vodo, imam včasih občutek.
Pa nič hudega. Imamo pa druge kvalitete ;-))))
@sebi, jes, tele treking pobege že izvajam. To je najbrž moralo priti samo od sebe, če ne bi nehal. Nekega dne sem zavil z borških 10000 direkt v gozd. Kar s ceste. Seveda sem najprej mislil da zato, ker sem si pač takrat kupil nove superge primerne tudi za kros, pa je bilo v resnici obratno: superge sem kupil, ker sem vedel, da me bo potegnilo v gozd. (http://wega-lps.blogspot.com/2010/09/v-leru.html)
OdgovoriIzbriši@sestrca jebeš profesorje za telovadbo. Če bi bili za kaj, ne bi bili profesorji za telovadbo v gimnaziji. Za zdravljenje kompleksov ste bile idealne!
@Wega: :-D vem, ja. Sem prebala - zato sem pa še enkrat napisala. Za ziher - da bo bolj držali :-D
OdgovoriIzbrišiSami izgovori. Baza maj es.
OdgovoriIzbrišiWega CAR!!!
OdgovoriIzbriši