[inventura] Dolžina je pomembna

Še dober teden in pol, pa bodo okrogla štiri leta. Naj opravim nekaj inventur do takrat. Za samo nedeljo, 23.1.2011 pa bo potrebno organizirati kakšne kremšnite, če so že za 6000 tako nesrečno ven padle.

Danes bom pogledal, kako je kaj z mojo dolžino. Maratonci, ki so tekli častni krog so zaslužni za tole legendarno definicijo:
“Bio je dugačak čovek.”
“Nije bio dugačak nego visok.”
“A ne, čovek dok je živ onda je visok a kad umre onda je dugačak.”

No jaz imam v mislih drugačno "mojo dolžino", ne tisto s katero sem se ukvarjal v puberteti ampak to, ki sem jo spoznal veliko kasneje: pri 40+, kot nas je posrečeno označila terezija na Classixovem blogu.
Kmalu po Velikem popoldnevu, ko se je zgodilo vstajenje s kavča je postalo jasno da z mladenči kar se hitrosti tiče ni ma smisla češnej rabutat in zobat in pešk ven pluvat in tu pač ni za komplicirat. Tempo je sicer iz treninga v trening lepo padal (no, v bistvu rasel, pa saj veste kaj čem povedat) ampak kmalu so se začela tudi razna kolena in pete in hrbti in golenice in tetive in te reči. Kmalu smo pogruntali: za nas stare dedce je dolžina in ne tehnika in ne hitrost. Oče te ideje je bil itak Vreme iz katere se je rodil Sladkih6 in na podlagi katerega smo potem pomikali meje še malo naprej. Ok, ok, saj ne da smo bili zato pa neki ekstra carji in Ultramaratonci ampak ne glede na rezultat se je pa vedno dalo pohvalit. recimo, ko je nanesel pogovor na te reči, pa eden začne s svojimi 1:26 polmaratoni, pa drugi z 2:30 maratoni, kaj naj potem jaz? Emmm, ja, jaz sem pa odtekel polmaraton emmmm, mal pod dve uri... Ne naredi ravno vtisa, kajne? evo, potem pa rečeš, kako si tekel šest ur skupaj. U. 6 ur? Skupaj? Uau. Ponavadi čisto pozabijo vprašat kakšna je bila razdalja. Če že kdo začne napletat v tej smeri hitro preusmeriš pogovor na: ... v krogu po kilometer. Potem noben več ne vpraša, koliko krogov si naredil, ker se začne debata o tem, da v krogu je po kilometer je pa res naporno. 6 ur!!

In kaj smo v teh štirih letih naredili z dolžino?

Na začetku, saj veste kako je bilo. Najprej 3 km, pa 4. Pa pet... Takrat je šlo pravzaprav še po minutah. Prvič dve minutio skupaj. Pa prvič 5 minut skupaj... Ne morem verjet, da ne morem verjet, da sem prvič 10 km skupaj odtekel šele v 17. tednu! Celo filozofiranje takrat, seveda. Štirje mesci teka, jebenti! Še bolj ponosen sem bil kasneje junija, ko sem v 25 tednu v dobrem tempu opravil s petnajstko. Se pa morem nasmehnit, kakšne pišem, recimo:

No, nekaj je jasno: tempo je dober samo zame, na lanskem Ljubljanskem maratonu - polmaratonu bi komaj zadostoval za uvrstitev okoli 2000. mesta – od 2061 uvrščenih. Ampak s tem se ne obremenjujem – res ne. 

Če se ne bi obremenjeval ne bi tega poudarjal ane?. Ampak nič ne de. takrat sem pa imel krila. Že čez 4 tedne sem kar poizkusil z 20. Seveda vijem roke kako sem se nespametno spustil v ta podvig, ampak kar čuti se, kako sem v bistvu en važič. Kajti že naslednji teden je bilo treba poskusit pše enkrat in to kar 21, seveda čisti joj prejoj. Se pa vsaj izkaže za kaj je šlo. Priprave na Ljubljansa kaj? Skratka moj prvi "ne bo mi šlo" jamr pred maratonom. KAr sem seveda odločno zanikal že teden kasneje. In sploh še 2 tedna kasneje, ko sem bil skorajda euforičen. Vrhunec je potem dosegla ta euforija na Ljubljancu. Poročilo z tega polmaratona  je bilo tako dobro, da ga tukaj ne bom samo linkal ampak kar prekopiral cel prispevek:

Podrobno poročilo iz mojega prvega pol maratona, kjer sem 21 km premagal v zame rekordnih 2 urah in 20 minutah.

Zapisal dne 28. 10. 2007 ob 18:29

V bistvu je bilo kar v redu.

Roko na srce, potem še dolgo nisem kaj pretirano podaljševal razdalje, še z 21kami nisem pretiraval. Prvih 30 sem se spravil  preteč šele na drugo obletnico Vstajenja (105. teden) dotlej pa morda kakšnih 23 ali kaj takega bolj izjema kot pravilo. Vse dokler ni prišlo legendarnih Sladkih6.uh, tisto je pa bilo. V bistvu je bilo fantastično! 46 kilometrov! Ta tekma je bila še dolgo moj najljubši in največji uspeh dotlej. Kasneje sta se s tem lahko primerjala še polmaratona "pod uro" v Ljubljani  (26.10.08) in Palmanovi (22.11.09) ampak mislim, da sem na krilih Sladkih6 in njenih 46 kilometrih plaval še dolgo časa. Taka čustva, veselje in zadovoljstvo sem kasneje kar se razdalje tiče, sicer je bilo teh reči še kar nekaj - občutil samo še po opravljeni PST. Tudi po tretjih in četrtih sladkih6, ko sem v izboljšal tako razdaljo(49 in 50 km), kot tempo (7:16 in 7:12) ne. Čeprav, če prav pomislim, je bila Šentiljska v decembru 2009 sploh nekaj posebnega. Joj, kako naj človek rangira, če je bilo pa vse, kar smo počeli tako euforično! Šentiljsko sicer nerad štejem pod pretečenih 56,2 km ampak vendarle! Kar velik del poti smo pretekli in na koncu sem bil kot malo zadet.

malo zapostavljam balaton, tam je bilo vendarle v dveh zaporednih dneh 51 km, kar tudi ni od muh. Pa še pogoji so bili hudi. Saj pravim, kako naj rangiram po priljubljenosti???

Inventuro pa zaključujem seveda z najdaljšim tekom ever. V Tivolskih 8 urah z kar nekaj nabranimi višinskimi metri se je seštelo 58 km. Daljši zapis je tule, je pa bilo kar naporno.

kaj bo letos, ne morem napovedat. Plani so hudi ampak saj veste. Da ne bom kakšne zarečene superge pojedel.

Se nadaljuje.