Po pravici: tako (z)mešanih občutkov pa še ne! V enem tednu spravit pod noge - reci in piši 80 kilometrov... Pa ne kakršnihkoli, takih z klanci in višinci in vsem tem. Ker tile višinci se kar seštevajo in v osmih urah sem včeraj na Formaratonu preračunano naklepal kar za 1100, prosim lepo. Pretečenih! Proga (ogledate si jo lahko tule:
http://www.mapmyrun.com/route/si/ljubljana/352127159137257438) se namreč tudi vzpenja.
Kakorkoli, vesel sem, ponosen, malo presenečen, pa tko. Kot je povedal že
piskec je bilo težje na sredi kot na koncu in pravzaprav je najbrž v tem tudi štos - da premagaš tisto na sredi. In še nekaj si deliva s piskcem - nobene polomljenosti naslednji dan. Nobenih bolečih kolen, boleče pete in kar je bilo tega včasih. o že res, da se počasi daleč pride....
Slikici (z dovoljenjem
atles73 oz. Tomaž77a iz TF)
Carja sta.
OdgovoriIzbrišiJej, pa se je res nabralo kar nekaj kilometrčkov. Kdo bi si mislil, takole, iz veselja?
OdgovoriIzbrišiTo mora bit to, ali pa vsaj nekaj zelo podobnega. :)
In zakaj je zbrisan?
OdgovoriIzbrišiKer sem ga izbrisal. Menda bodo izbrisani dobili neko odškodnino ali kaj...
OdgovoriIzbriši