Ob žici

Težka bo. Zadevo sem si zamislil čisto preprosto. Ura je devet, malo se pretegneš, malo poklepetaš in potem tisti slavni štart, ko se vsi v preži za šprint na 100 metrov za ure držimo in poka, gremo.

Tako bi torej letos izgledal moj rojstni dan z e-kipo srčnih, če bi seveda kurenti opravili svoje delo kot se gre. Ne ravno 44 km za 44 let ampak ne bodimo malenkostni. Saj je Golovec vmes anede? 33 kilometrčkov torej okrog Ljubljane. Ampak kot pravim. Zima se letos obnaša kot tisti zadnji težak, ki iz kdo ve kakšnih nagibov naroči še eno rundo, ko so vsi že davno vstali od mize itak polne ne do konca spite prejšne runde.

Ampak kljub vsemu. Zaenkrat ni nič odpovedano. Zaenkrat velja v nedeljo štart ob 9h tam ob koseškem bajerju. Poleg e-kipe srčnih ste seveda vabljeni tudi vsi ostali, lahko se nam pridružite za delček poti ali pa kaj več, lahko pa nam samo pomahate.

Tole je začetek, kjer štartamo. Ko sem šel na foto potovanje sem mislil, da snega ne bo več...


No kakorkoli, po štartu nas čaka prijeten tek med travniki, gozdički in njivicami. Upam da v mestih velja, da je gospodov dan in da ne bodo polivali gnojnice... Po dveh kilometrih nas čaka prvo prečkanje ceste, kjer je dobro biti malo previden. V glavnem so vozniki kar prijazni in pogosto ustavijo ampak nikoli ne veš...



Še malo prijazne zelene (ozirom bele?) okolice, potem pa se srečamo že s prvimi stopnicami. Pa ne zadnjč. Še trikrat se bomo srečali s takšnimi ali drugačnimi. Takoj za njimi nas že čaka naslednji prehod čez cesto. To je kar prometnica, zato previdno! No v tolažbo pa nam je, da smo takoj ko jo prečkamo zaključili tretji kilometer.

In, oh, tudi prvi klanec. Ne bo jih veliko, pravzaprav samo dva, in tale je manjši od obeh. Povrhu vsehga se konča s stopnicami navzdol.

Še ena bolj boga a razmeroma prometna cesta in pokopališče in že je mimo četrti kilometer. Potem pa - Samo in Aleš, pozor! - glave dol!! V vseh stotih letih odkar obstaja podhodek, se niti eni ablasti ni zdelo vredno truda da bi tunelček malo poglobili.

Ampak kar pogumno, saj je na koncu tunela luč in tam nas čaka - oh. Ničti kilometer??? Toliko truda, pa smo na nuli?

Sledi malo počitka





Potem pa kar pogumno dalje! Čaka nas spet lepši del poti, naslednjo ulico pa bomo prečkali šele po skoraj treh kilometrih. No tam je treba paziti predvsem na to, da najdemo nadaljevanje PSTja, saj je skrito med hiše na levi:

Potem pa še kilometerček čez Murgle (in mimo je že sedmi! kilometer), ko nas čaka drugo srečanje semaforjem. Ampak naj bo, saj poslovimo od Malega Grabna in prečkamo in dovoz na obvoznico. No jaz sem se najprej razveselil počitka, potem pa šprintal da se ne bi ohladil!!

Sledi malo, ampak res malo kolovratenja po pločniku, potem pa smo kmalu spet na stari dobri POTi.

V Rakovi Jelši IN v osmem kilometru!!







No tule je malo hecno speljano, ampak Ljubljanica pač teče kjer teče in tako moramo za čez most na pločnik in potem takoj nazaj na PST.

Ampak če je komu v tolažbo: deveti kilometer je mimo!!

Ko prečkamo slavno Ižanko (tu se je treba ozreti na desno!) smo v zadnji fazi naše prve tretjine POTi.

Po dobrih dveh kilometrih bomo lahko, če nam bo le vreme naklonjeno, lahko občudovali tudi takele poglede:

kmalu pa že slutimo Jurčkovo cesto in ko jo prečkamo bo potrebno samo še čez progo (dolenjska železnica) in ko prečkamo Dolenjko nas na desni že čaka...

Golovec

Ampak o tem pa jutri...