Ob žici, še zadnja tretjina

Pripravljeni smo torej pred novimi Žalami da se zaženemo proti cilju. Žal je ta tretji del najmanj romantičen, mogoče pa je tako celo bolje saj bomo verjetno že utrujeni in malo sitni in nas bo razmigan a pot nekoliko zaposlila. Žal sem na fotopot štartal precej pozno, tako da je večina slik neuporabnih.

Do pred kratkim je bil tole en najlepših delov PST. Poleg Golovca, dela Polja in seveda od Kosez do Vrhovcev je bilo tule največ tišine, zelenja in prijetne okolice. Žal pa je tudi sem prišel napredek in gradnja novega stadijona je zahteval svoje. Ne le prostor, kjer bo stadion stal, pač pa tudi pomožne poti za potrebe gradnje in odlaganje materijala so naredili svoje.Vmes je celo obvoz, (kar je sicer hvale vredno, da se se potrudili vsaj toliko), bo pa to edini odmik od poti, ki ga bomo naredili. Pa še to je samo kakšnih deset metrov. Bomo pa zato tekli čez mostiček!!

Kmalu bomo prečkali Vojkovo in zavili v bežigrajsko naselje blizu (ali pa kar?) BS3. Tu bo treba kar paziti na talne oznake, sicer te POT hitro zavede. Vsekakor moramo mimo šole teči tako da bo ta na naši desni, ne na levi S slikami vam tu res ne morem pomagati, ker sem po nesreči natipkal zum in so vse slike nekaj takega:

Kakorkoli, kmalu bomo na ulici z avtosaloni in podobnim in malo naprej in na levo nas čaka...

Slavna bencinska črpalka!!! (Tu pa ni bil kriv zum ampak jaz, ki se mi ni dalo ustavit)







Tu bo ena od boljših možnosti za počitek in okrepčilo, saj nas čaka samo še 6 kilometrov! Ha! Potem pa čez bivšo Titovo in takoj ostro desno in med hišami levo, pa slalom med avtomobili... hja, tu je bil za časa italjanske okupacije očitno konec Lubiane, danes pa..

Potem malo levo pa malo desno in prišli bomo do konca kjer sem se prvič izgubil. Torej: pri mlekarnah ne smeš na levo!! Če vidiš tole:

potem greš narobe!!! Žal so tu vpometali ven vse tiste kroge v pločniku, pa tudi drog z tablo je - brez table. Tako je trajalo, preden sem odkril tole potko:

Potem pa tudi naprej je kapital povozil zabavo - preko poti so postavljene firme in parkirišča, nobenih pločnikov... Mah, pa saj tako pač je.

Pot gre potem mimo Leka in plinarne, pa preko travnika in mimo vrtičkov ob bivšem Litostroju, pa po Litostrojski ceti do želežnice (ha!, še pred kratkim smo prečkali dolenjsko železnico, sedaj pa prečkamo gorenjsko!!!) tam nadesno miomo bunkerja (jep, original 'taljanski!) in čisto do obvoznice (ha!, še pred kratkim smo prečkali vzhodno obvoznico, sedaj pa smo ob zahodni!!)

In ko bomo zagledali tale spomenik,








smo pa res že blizu. Treba bo skozi podhod, (tretje stopnice) in čakata nas še dva prijazna kilometrčka do cilja.

Ko bodo za nami še četrte stopnice in bomo ignorirali rdečo na temle semaforju pa se nam bo že smejalo!

To je to. Nabrusite pete, pripravite nove superge in imejte v rezervi ta stare, prinesite obilo dobre volje in bodite taki kot ste vedno.


Kumi čakam.