četrtek, 17. april 2014

Skoraj, vendar ne čisto, popolnoma drugače.

He had found a Nutri-Matic machine 
which had provided him with a plastic cup filled with a liquid 
that was almost, but not quite, entirely unlike tea.

Adams Douglas, Štoparski vodnik po galaksiji

Ja takole, sedaj pa lahko že kakšno rečemo mojih izkušnjah s približkom neblaženih čeveljcev. Najprej razčistimo tisto o naključnem nakupu, kao nisem vedel kaj kupujem in take. To je seveda laž. Ne sicer mastna laž in ne debela, morda kvečjemu bela (o mastni laži in grenki resnici več prihodnjič). No morda res nisem lagal namenoma, vendar pa bi po tolikih letih druženja z vsemi temi shizofrenimi opsesivno depresivnimi osebnostmi v glavi lahko vedel, da nobeno moje dejanje ni naključno: niti tisto najbolj nenavadno ne. Se že pojavi tretji ali pač šesti Wega in naredi tako, da je prav. Oziroma narobe.

Najbrž se je enemu od teh šestih Wegatov v teh sedmih letih vendarle posvetilo, da nekaj ne more biti prav če kupujem vse bolj blažene, vse bolj stabilizirane in vse bolj debelopodplatne superge, pa nič ne pomaga. Najbrž je tudi kdo od teh šestih mandeljcev slišal ali pa prebral Mravljeta, kako je bentil čez podložena obuvala. In najbrž jih je kar vseh šest zamižalo, ko je pogled v štacuni začel iskati podrobnosti o supergah na embalaži. Zavestno to namreč ne bi šlo skozi: A si nor? Pri skoraj stotih kilah, mega platvusu, superpronaciji in zveriženi tehniki teka bi se šel (skoraj)bosonogca? No Go. Roko na srce in v tolažbo: pri tehle copatkih v resnici ne gre ravno za bosonogi tek, je pa občutek precej hecen, ko jih natakneš. 

Pa začnimo najprej z minusi:
(-) podplat je tanek. Precej bolj tanek kot sem jih vajen sicer. In skozi ta tanek podplat se čuti vsak kurčev kamenček na naših borških razčerupanih cestah. 
(-) delajo menda čisto druge mišice, ali kaj? Spet sem imel namreč po dolgem času muskelfiber.
(-) morda sem kupil prevelike, namreč sploh jih ni čutiti in je čuden občutek, ko se s stopalom nikamor ne opiraš oziroma drgneš.

In še plusi:
(+) podplat je tanek. Precej bolj tanek kot sem jih vajen sicer. Ko tečem dejansko čutim tla pod nogami, zaznavaš neravnine in kamenčke, tako da je tek precej bolj dinamičen in sčasoma veliko prijetnejši.
(+) delajo izgleda čisto druge mišice. Spet sem imel po dolgem času muskelfiber. Pa to je noro! Po tolikih letih odkrijem, da imam na nogah še nekaj teku namenjenih mišic. Krasen občutek!
(+) morda sem kupil prevelike, namreč sploh jih ni čutiti in prav nenavadno je, ko se s stopalom nikamor ne opiraš. Kljub temu mi noga, predvsem pa peta ne zdrsava levo desno in se ne opira na petnik pri teku v klanec. Zelo dobro!

Seveda pa je še prezgodaj govoriti o kakem posebnem navdušenju, pretekel nisem z njimi še niti 50 kilometrov. Bolečina skozi desno nogo je sicer izginila, čakam pa če se bo kje pojavila nova (in tu seveda ne štejemo musklfibra). Vsekakor pa je bila odločitev, da se preizkusim med trinajstedenskim uvajalnim programom teka za začetnike taprava. Škoda le, da ni šlo čisto od prvega tedna.  

4 komentarji:

  1. No saj sem vedel, da je bilo namerno. No pa da vidimo, kako se bodo obnesle pri tebi.

    OdgovoriIzbriši
  2. Rajko tudi tvoja izkušnja je bila en od razlogov, da se nisem želel preizkušati v polbosi obutvi.
    Morda pa ne bo odveč da tokrat izrecno ne pričakujem ničesar revolucionarnega, kakšnih izboljšav in rekordov. če mi bo uspelo izničiti bolečine in izboljšati tehniko teka bo to pravzaprav moj poraz in občutek, da sem za zadnjih sedem let izpadel navaden cepec.

    OdgovoriIzbriši
  3. Muskefiber ist GUT :-)

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala za link :)

    Mimogrede - na Formaratonu sem najprej odtekel 15km v Hofercah in nato še 15km v Merelkah. Razlika je. Merelke so tanjše in lažje. Položaj pa je enak, kar pod črto pomeni, da razlike ni :)

    OdgovoriIzbriši