che il video che vuoi vedere
Dario Diviacchi
Začelo se je čisto brez veze. Na rutinskem pregledu dobri pred darovanjem krvi dve leti nazaj so se številke naenkrat začele vrteti tam okoli 140/90. Najprej nisem čisto verjel, hej, doslej so me vedno pošiljali še na eno kavo, ne pa da me sprašujejo če si ga kaj kontroliram. Ajd sem rekel, to bo trema pred odvzemom, navsezadnje sem prvič šel darovat trombocite in odvzem je malce bolj zoprn, kot sicer za celo kri. Potem sem si meril doma in nič ni pomagalo, leva roka, desna roka, zjutraj, zvečer, vse je rinilo tja čez 140/90 vse do 150/95. Nič, bo treba zdravniku. Sem pa sam pri sebi klel. Jebenti pa vse skup. A niso vseskozi govorili, kako tek pomljajuje, uravnava krvni tlak, lepša kožo, izboljšuje prebavo in same take. Jaz pa najprej očala za branje, sedaj pa še pritisk! Pri zdravniku pa - ništa! Kaj pa hodite, saj je čisto v redu, malo pazite s prehrano, pa malo več gibanja (!) pa bo. Ok, sem rekel, zdravniki že vedo.
Zadnjič pa - sedaj že veteran za citoplazmo spet sedim pred tistim strojčkom in na ekrančku se pokaže 170/110. Halo? Tole ni več blaga hipertenzija. Očitno je tek vendarle vsa ta leta nekoliko uravnaval pritisk, sedaj ko lenarim pa je udarilo na polno.
Tako sedaj testiram razne pripravke iz česna, čudežne zapestnice z magnetki in take reči. Nekaj bo menda že pomagalo.
A prikolica je tudi del te kure? ;)
OdgovoriIzbrišiPozdravljen
OdgovoriIzbrišiPusti česen, zapestnice, magnetke in ostalo vudu magijo...raje se drži že preizkušenega; evo, zdaj imaš razlog za tek :)
LP
M
Končno en dober razlog da začneš spet redno teč!
OdgovoriIzbrišiNo prosim! Vi kar tako zavržete 5k letno tradicijo Kitajcev. Ste mar videli kje med homeopati, akopunkturo, akopresuro, kozmodiski, krioprakso, talismani in podobnimi preizkušenimi metodami podprtimi z množico izpovedi srečnih uporabnikov tudi koga ki bi ponujal - tek?
OdgovoriIzbrišiNavsezadnje poglejte. Danes je bila nula. Ko sem prišel domov je sonce že zašlo, preden bi se preoblekel bi bila že tema. Ali ni potemtakem lažje nadeti magnetno zapestnico, ki...
"...loveštvo uporablja magnete že tisočletja za lajšanje različnih zdravstvenih problemov – predvidoma pred 5000 leti na Kitajskem. Poznano je, da ima vsak naravni magnet dva pola: pozitivnega in negativnega. Kadar oba pola nihata (t.i. magnetno valovanje) se ustvarja energija in s tem tudi življenjska sila. Ko magnet postavimo na človeško telo, njegovo magnetno polje prodre skozi kožo v tkivo in kosti. Naša kri vsebuje železo, ki je prevodnik magnetne energije in tako pripomore k hitrejši cirkulaciji krvi, prenosu kisika in hranil do naših celic ter boljšemu izločanju toksinov - strupov iz njih. Ta proces se imenuje celična presnova in je predpogoj za pravilno rast in zdravje naših celic. Tako pomagamo našemu organizmu, da se pozdravi po naravni poti, brez vnosa kemičnih preparatov z nezaželenimi stranskimi učinki. Medicinsko je dokazano mnogo primerov izboljšanja krvne slike, krepitve imunskega sistema, uravnave in znižanja krvnega pritiska, ugodnega vpliva na razne vrste glavobolov (migrene...), pri težavah z astmo, depresijah, živčnostjo, stresu, izčrpanostjo, izboljša se celjenje ran, razna vnetja, lajša kronične bolečine..."
No super. Upam, da te bo magnet na Barbari vsaj malo potegnil ;)
IzbrišiUporaba magneta v tvojem primeru: industrijski magnet si zatlačiš v gate, potem pa Darja spredaj vozi avto, tebe pa magnet vleče za njo po cesti v lahkem drncu...
OdgovoriIzbrišiNe poznamo se, pa vendarle...februarja sem ponovno prebral vso vašo tekaško zgodovino...in se po desetih letih spravil bolj resno tečt. Na Silvestrovo bom, če bo vse po načrtih, tik pred polnočjo na Gradiškem jezeru dosegel 2013 letos pretečenih kilometrov. Nekomu to ni nič, meni je trenutno vse. Človek z voljo, kot je vaša, zmore vse, še najlažje se spopade s pritiskom in razlogi za ne/tek. Vse je zgolj vprašanje časa; obdobja, recimo.
OdgovoriIzbrišiOčitno vsi navijamo za vas, Wega. Še sami začnite, pa bo. Srečno :)
Ojej mutasti, pa si res prebral vse? Ker volja pa res ni moja najmočnejša plat... :) Jaz sem se sedajle spravil brat samo novejšo tekaško zgodovino, kar je je na tem blogu (torej od januarja 2009) pa sem bil parkrat pošteno jezen sam nase, kakšne obupane sem pisal...
OdgovoriIzbrišiAjde saj se hecam, Malo pa je tudi res.
Res pa je tudi, da se kdaj malo zafrkavam. Sploh s telimi magnetki, recimo, mojega pisanja res ne jemat vedno smrtno resno.
Tudi tale tekaška pavza ni tako smrtno resna reč kot izgleda. Pač neka nasičenost v nekem trenutku in kot sem že dostikrat napisal, teka si ne bom pustil vzeti, preveč lepega je bilo.
Del tega lepega pa si tudi ti, Mutasti skupaj z ostalimi ki me vsake toliko spomnete da smo skupaj iz popolne ničle prišli do zavidljivih dosežkov. Ker to je bil res dosežek. Iz tistega ležanja in smiljenja samemu sebi do 2013 pretečenih kilometrov v slabem letu, kot si ga dosegel, pa to je fantastično!!!
Je pa najbrž res že čas da dodatno osvetlim dogajanje zadnejga časa, v kakem daljšem prispevku recimo.
Pozdravljen
IzbrišiBom tudi jaz ostal pri tikanju, mi bolj odgovarja, pa še podobnih let sva. In karakterja, bi rekel, vsaj delno. Seveda ne jemljem vsega smrtno resno, ampak z veliko razmišljanji, travmami (haha) in podobnimi stanji pred, med in po teku se tudi sam srečujem. In moja tekaška pavza je trajala deset let...za kar ni bilo oprijemljivega fizikalnega vzroka...prvič sem prostovoljno tekel pri 33.
In zato, pa še zaradi marsičesa drugega sem napisal, kar sem. V tvojih zapisih se nas veliko najde in razumemo tudi, ko ne gre. In ko ne gre...je sicer malo hinavsko in sebično, a vendar...se zavedamo, da nismo edini. In nam je bolje.
Letos sem začel iznenada, kar tako. Ja, sneg je padal in sem šel, ker sem se tako odločil. Zakaj? Zato, ker lahko. Nimam drugega odgovora. Cilj sem si postavil pa prejšnji teden, ko sem preveril, koliko sem letos pretekel. In jih bom 2013, kot sem že omenil, na Silvestrovo in sam. Ampak tisto je že druga zgodba. Še 207,4 kilometrov...vsak drugi dan 12,96 kilometrov......bi lahko zapisal po Wegino :)
Kumi čakam, hahaha :)
Aja, nekaj sem hotel še dodati. Pretečena razdalja ni pomembna...vsak korak šteje, vsaka misel, vsak mir, zen, vsaka kapljica potu. Pa vendar...jaz in vsi bralci tvojega bloga verjamemo in smo pripravljeni staviti, da boš v naslednjem letu zabeležil skupnih 10000 kilometrov pretečenih. In TO pa je nekaj.
IzbrišiHvala za zapisano, veliko tekaških užitkov in branaj še naprej. In seveda se tikamo, vikanje izgleda na blogovju kar malo hecno.
OdgovoriIzbrišiSicer pa evo, že začenjam spet nazaj s tekom. vsak drugi treti dan sem namenjan preteči kako tretjino tvoje razdalje, potem pa bomo videli.
Wega pa kaj dogaja? Ma kaka tema ko prideš domov? Se ti hecaš? Lučko na glavo pa gasa. Klinc ne jemli me resno. Ko bo meni tek d......l bo enako kot pri tebi. Samo, da bo sam nabacal kakih 15 kil gor, da bom lažje hodil. Ja si lahko mislim, da ni v redu.
OdgovoriIzbrišiPajo, mam problem ker imam v škatli 11 lučk od tega 9 delujočih, med temi pa kar 6 takih s polnimi baterijami. Potem pa ne vem katero naj izberem.
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni,
OdgovoriIzbrišiv okviru svojega raziskovalnega projekta bi rada stopila v stik z vami.
Zanima me, ali vas lahko kontaktiram na kak elektronski naslov.
Hvala vnaprej,
Ana (ana.zwitter@guest.arnes.si).
Ana seveda lahko. Me prav zaniam, kaj novega lahko po vseh teh letih pisanja sploh vprašaš,,, ;)
OdgovoriIzbrišiLink jdo maila je na mojem imenu.