Žal mi je,da ga nisva odtekla skupaj, tako kot tvojo prvo 21tko.Tistih par minut gor ali dol bi že lahko uskladila. To je to, sedaj pa le pogumno naprej. Sladkih6 ti tudi lahko da krila ;)
Pravzaprav si Vedel, čeprav nisi vedel in se raje mučil s svojimi dilemami. Ampak, potem ne bi bilo tega izjemnega prispevka. Čestitam za pretečen Ljubljanski maraton v celoti!
Oj, wega, po srečanju pri Večni poti še na spletu: tvoj blog je res super :-)
Pred letom in pol sem bil na točki v življenju, ko sem se moral odločiti: ali korenito spremeniti stil življenja, ali pa skreniti iz začrtane poti, se vsesti v kot in se pritoževati. Tek se mi je zdel zanimiva ideja, postal pa je odlična, ko sem preko TF prišel do tvojega bloga (prvi dve leti) in ga prebral na dušek (in nato še večkrat kasneje). Bile so točno prave besede ob pravem času in pomagale so mi narediti tisti korak, ki sem se mu dolga leta izogibal: preiti iz teorije (ja, sej bom, bom, bom...) v prakso, konkretno "če on lahko, pa ne bom jaz.." (pa ne vzemi tega narobe prosim). In sem si kupil superge, The knjigo in začel teči.. najprej lani do LM 10KM, potem pa letos preko Malega Kraškega Maratona, Teka trojk, Nočne 10ke do 21KM na Ljubljanskem maratonu. Drugo leto imam pa še večje ambicije :-)
Spremenil sem pogled nase, postal bolj samozavesten, predvsem pa bolj zadovoljen. In kar nekaj si k temu pripomogel tudi ti! Upam, da si lahko predstavljaš moje občutke, ko sem na LM tekel proti večni poti in skoraj nisem mogel verjeti - pred mano je tekač z napisom na majici "Wega". Kot da bi srečal junaka iz priljubljenega romana v živo, seveda sem moral nekaj komentirati :-)
Tako da še enkrat hvala, pa upam, da se še kdaj srečava na kakšnem teku,
Hehe, super. Saj namen dnevnika "prvi dve leti" je bil pravzaprav tudi ta, da še kdo uvidi, da v resnici ni edini gumpec na tem svetu ampak se vse te stvari dogajajo tudi drugim. Tudi padci motivacije, tudi negativne snovi. ravno zato sem poskušal sem biti zelo iskren, čeprav bi se rad kdaj pokazal v lepši luči,.
Skratka, res sem vesel takih stvari, v kratkem času si bil že drugi ki me je tako pocukal za rokav in nalil zvrhan sodček nove motivacije.
Aja, pa če se spet srečava me kar opozori, za obraze sem lev in če te ne bom pozdravil bo to zato ker bom z mislimi nekje drugje. (Še posebej če me bo ravno prehitevala kakšna v pajkicah)
Žal mi je,da ga nisva odtekla skupaj, tako kot tvojo prvo 21tko.Tistih par minut gor ali dol bi že lahko uskladila.
OdgovoriIzbrišiTo je to, sedaj pa le pogumno naprej. Sladkih6 ti tudi lahko da krila ;)
Kok dobr!!! :)Vse čestitke še enkrat !
OdgovoriIzbrišiPravzaprav si Vedel, čeprav nisi vedel in se raje mučil s svojimi dilemami.
OdgovoriIzbrišiAmpak, potem ne bi bilo tega izjemnega prispevka.
Čestitam za pretečen Ljubljanski maraton v celoti!
Oj, wega, po srečanju pri Večni poti še na spletu: tvoj blog je res super :-)
OdgovoriIzbrišiPred letom in pol sem bil na točki v življenju, ko sem se moral odločiti: ali korenito spremeniti stil življenja, ali pa skreniti iz začrtane poti, se vsesti v kot in se pritoževati. Tek se mi je zdel zanimiva ideja, postal pa je odlična, ko sem preko TF prišel do tvojega bloga (prvi dve leti) in ga prebral na dušek (in nato še večkrat kasneje). Bile so točno prave besede ob pravem času in pomagale so mi narediti tisti korak, ki sem se mu dolga leta izogibal: preiti iz teorije (ja, sej bom, bom, bom...) v prakso, konkretno "če on lahko, pa ne bom jaz.." (pa ne vzemi tega narobe prosim).
In sem si kupil superge, The knjigo in začel teči.. najprej lani do LM 10KM, potem pa letos preko Malega Kraškega Maratona, Teka trojk, Nočne 10ke do 21KM na Ljubljanskem maratonu. Drugo leto imam pa še večje ambicije :-)
Spremenil sem pogled nase, postal bolj samozavesten, predvsem pa bolj zadovoljen. In kar nekaj si k temu pripomogel tudi ti! Upam, da si lahko predstavljaš moje občutke, ko sem na LM tekel proti večni poti in skoraj nisem mogel verjeti - pred mano je tekač z napisom na majici "Wega". Kot da bi srečal junaka iz priljubljenega romana v živo, seveda sem moral nekaj komentirati :-)
Tako da še enkrat hvala, pa upam, da se še kdaj srečava na kakšnem teku,
Andrej
Hehe, super. Saj namen dnevnika "prvi dve leti" je bil pravzaprav tudi ta, da še kdo uvidi, da v resnici ni edini gumpec na tem svetu ampak se vse te stvari dogajajo tudi drugim. Tudi padci motivacije, tudi negativne snovi. ravno zato sem poskušal sem biti zelo iskren, čeprav bi se rad kdaj pokazal v lepši luči,.
OdgovoriIzbrišiSkratka, res sem vesel takih stvari, v kratkem času si bil že drugi ki me je tako pocukal za rokav in nalil zvrhan sodček nove motivacije.
Aja, pa če se spet srečava me kar opozori, za obraze sem lev in če te ne bom pozdravil bo to zato ker bom z mislimi nekje drugje. (Še posebej če me bo ravno prehitevala kakšna v pajkicah)
Dogovorjeno :-)
OdgovoriIzbriši