sreda, 26. avgust 2009

[recenzija] ODKLOPI

Odklopi so nenavaden blog že v svoji osnovi: zgodb nam ne pripoveduje beseda ampak fotografija, ki se v osnovi pretvarja da je dokumentarna in prav zato izkorišča formo bloga za svoje izražanje. Ta občutek potrjujejo tudi občasne čisto prave dokumentarne teme (“Članica Kluba prijateljev GM4O”), ki prav to, namreč dokument, v resnici so. Vendar pa tudi v dokumentarnem prispevku ne skrivajo druge dimenzije svojega pojavljanja.

Kaj kmalu namreč ugotovimo da Odklopi s svojimi fotografijami razgrinjajo refleksijo sveta v njegovi lepoti, nenavadnosti in fragmentiranosti. Pogosto zato komentirajo skozi popolnoma obrnjeno perspektivo, ki jo dojemajo v dialogu z vsakdanjikom, iz katerega črpajo zaklade idej in jih razkrivajo v sozvočju z opazovalsko refleksijo o svetu skupaj z njegovimi dognanji ter travmami. Svet skozi oči Odklopov je tako včasih kaotičen in grotesken včasih urejen in spokojen, pogosto prežet tudi s hudomušnostjo ali ironijo ravno v tolikšni meri, da je dopustno celo tragičnost prežemati s humorjem. V osnovi prav toliko angažiran kot slikovit radoživ izraz usklajevanja protislovij v duhovite fantastične organizme pa v vsej celoti zaživi šele skupaj z temo prispevka v blogu. Šele naslov pričujoče fotografije (ki je običajno tudi tema) povezuje nasprotja ter jih z dinamično gibljivo uvito geometrizirano formo impulzivno organizira in sproti preraja v fantastične privide. Le redko neznačilno kadriranje in eksperimentiranje, na katerem te podobe slonijo, nas za trenutek zmedejo dokler združeno z naslovom ne uvidimo kako v njej pa utripa ideja, saj prava vsebina izhaja iz zamisli ali ustrezno izbranega realnega motiva, kakršni so na primer cvet z žuželko (“Nadure”), ali popolnoma banalna izložbena lutka (“Razsvetljena”). Pogosto nas Odklopi presenetijo z fotografijo, kjer je motiv formaliziran v nemirni preplet oblik in učinkuje z abstraktnimi formami in z njimi usklajenimi barvami, ki so prav tako vse prej kot naravne; docela manieristično irealna pa je tudi njegova nezemeljsko umetelna in včasih magično čarovniška osvetljava, zato je učinek takih ekspresivnih prepletov in prividov že sam po sebi, še posebej pa v povezavi z motivi, fantazijsko irealen (“Vodna arhitektura”) in kot taki ne potrebujejo simbioze z naslovom oziroma temo prispevka. Podobe Odklopov niso običajen izraz realne atmosfere in občutja marveč so pisano impulzivne fate morgane, v katere pa je ob vsej bizarnosti in eksotičnosti v kvintesenci krčevitih razmerij vendarle zajeta tudi vnema resničnega človeškega življenja.

Tako nas lahko zmoti le okolje v katerem podobe doživljamo in opazujemo. “Galerija”, kjer Odklopi razstavljajo in ustvarjajo je pač običajna forma bloggerjevih prednastavljenih elementov in ti nas tako lahko zmotijo, kot nas v pravi galeriji lahko zmotijo razigrani otroci ali neprimerna razsvetljava. Fotografije zato velja prenesti v nevtralno okolje in se jih naužiti do sitega.

Ocena: * * * * * *

Povezava na Odlope:
ODKLOPI
Recenzija je osebno mnenje in morda ne odseva realnega stanja.
Kriterij ocene: več zvezdic je boljša ocena.
Vir strokovnih izrazov kot je
kvintesenca in ostalega izrazoslovja : Dr. Milček Komelj
kvintesenca: knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: kvintesenca problema; umetnost kot kvintesenca kulture

5 komentarjev:

  1. Wega, od važnosti me bo razneslo!!! :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. dej dej, tega pa že nis ti napisu! :)


    (sicer pol ne razumem, ampak jst mam tut rada Odklope - vsaj mislim, da jim maš ti tut, še dobr, da so zvezdice spodaj)

    OdgovoriIzbriši
  3. V bistvu sem jaz napisu, samo nekaj izrazov sem si sposodil od dr. Milčka Komelja. Hotel sem pravzaprav pisat o tem, kako berem cel kup blogov pa tako poredko komentiram, verjetno pa mi vsi počnemo podobno. Kako naj človek potem ve, da je kul? Potem pa sem se spomnil, da bi lahko napisal kakšno recenzijo, kritiko ali oceno. Evo to je prva. Bučka pazi se, ti si naslednja ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. wega, bučki se že gatke tresejo!

    OdgovoriIzbriši