sreda, 10. junij 2009
List 27
Eden mojih problemov je ta, da si ponavadi postavim previsoke cilje, potem mi pa ravno toliko zmanjka, da se spotaknem namesto da bi stopil gor. Podproblem je ta, da pri postavljanju nadciljev ne gre za kakšno mojo ambicioznost ampak zgolj za gnil(len)obo, potem pa kar nekaj »bi« čeprav sem že globoko v zamudi. Če se omejim samo na moje tekaške želje+, jaz bi na šmarno pod 18, jaz bi na Vršič pod 1:20, jaz bi maratom, ta prav maraton pod 4:30, jaz bi s kolesom naokoli, jaz bi kile pod 80, jaz bi kajvem kaj še vse. Žal pa vse to zahteva nek red in disciplino. Sistematičnost, voljo, znanje. Že dolgo recimo vem, da bi moral temeljito prevetriti moje prehranjevalne navade, moje pivske navade, moje spalne navade, navade kar tako. Štos je v tem, da potem jaz to »sedaj pa resno« zastavim nekaj pa mi zmanjka poguma, sistematičnosti, volje in znanja, da bi to speljal. Zadnjič sem nekaj kalkuliral, kako bi moral teč, če bi želel na ljubljancu narediti dva kroga v 4:30:00. Malo matematike, nič posebnega, v bistvu je povprečni tempo malo pod polsedmo minuto, in to je to. Na začetku začneš en tak ogrevalni tempo, potem šibaš kolikor ti gre in na koncu spet lepo izi in počasi. Pisofkejk. Trening gre seveda v tej smeri, malo iščeš tempo, malo trenuiraš hitrost in malo delaš na razdalji. Vsak četrti teden počivaš in to je, kot pravim, to. Vreme je seveda takoj našel ta List 27 v moji razpredelnici in ugotovil, da malo pretiravam tam na koncu. Kar je seveda res. Jaz vedno pretiravam tam na koncu, saj pravim. Da se lahko potem spotaknem, namesto da bi se še malo potrudil in stopil gor. No, pa ni samo to. Počasi je potrebno podaljševati razdaljo in prejšni teden je bila 14ka, ta teden je na vrsti 16. Kar je načeloma čisto v redu, samo če mi ne bi spet zmanjkalo poguma, sistematičnosti, volje in znanja, namreč na ta dan bi se moral malo ahtati kaj pojem, spijem, kao spim, kaj vzamem sabo, take reči. Ampak ne. Ajd gremo na horuk, bo že nekako. Še vode nimam. Spet se vračam k isti reči o kateri zadnje čase pišem tule že večkrat: kje je tista volja in motivacija kot se je iz nič utelesila tam na začetku trinajstedenskega The programa, ko sem se temeljito pripravil, pregledal in naštudiral program, zrihtal baterijo za uro, pripravil obleko, pregledal »teren«, srfal okoli za dodatne informacije, predvsem pa brezkompromisno izvajal program. Skratka brez naključij in brez spotikanj. Tako pa sem sedaj spet nekako skeptičen, morda bo šlo za kakšen slab dan, morda celo za slab teden. In bo List 28.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Kolikor te poznam si cilje nravno ne postavljaš previsoko, si pa jih po mojem ne želiš dovolj srčno. Pa to sploh ni slabo, lahko si tudi brez cilja pri tem se pač sprijazniš, da boš pač stagniral, ali pa ostal na približno isti ravni kot do sedaj. Cilji so zato, da napreduješ. Torej če si boš resnično nečesa močno želel, ma da ne filozofiram preveč, če si resnično močno želiš preteči na Ljubljancu maraton, ne kukaj in začni resno delat-tečt. Vedi da brez tega ne bo uspeha, maraton je resna zadeva, sploh če si ga želiš preteči v času kot praviš. In polovička v maratonu nikakor ni ista kot polovička na polovički, vsekakor moraš dodati 10-20% časa, verjami. Zraven tega še vsi ki so na začetku maratona začeli prehitro so na koncu pogoreli, vključno z menoj!!! Sicer pa si ti sposoben teči na začetku pod svojimi zmožnostmi nadaljevati pa vedno hitreje, to ne zmore vsak, ti pa si z tako lahkoto opravil tako z dvema polovičkama v Radencih!!!!
OdgovoriIzbrišiSicer pa moraš biti pripravljen na trplenje , mukotrpno nabiranje km, vročini, dnevih ko ti ne bo, dnevih, ko ti resnično ne bo, dnevih ,ko ti ne bo ker boš utrujen in se boš raje vleknil nazaj v posteljo, dnevi ko te bodo bolele mišice in se boš spraševal kaj ti to treba in dnevi, ko boš z veseljem šel in si rekel, ja to je to tega si srčno želi. Pa si res želiš?
Ne vem.
OdgovoriIzbrišiPa kljub vsemu, nikoli ne pozabi...kako neprecenljiva darila smo si podarili!
OdgovoriIzbrišiHmmm, in kaj bi bilo z Listom28 narobe?
OdgovoriIzbrišiMeni se zdi, da je kar ok. Da je bilo do zdaj v bistvu še kar v redu.
Ej, a ni nekdo že rekel nekaj takega???
Hvala vam(a).
OdgovoriIzbrišiTle je v bistvu več stvari. In sem malo zmeden. Kot ponavadi. Res je. Vedno znova se spominjam darila morda najlepšega v življenju. Pa vendar tuhtam - morda obstaja še kaj več? Ali pa sem pač navaden zasvojenec, ki ne zna več uživati. Ali pa je vse tole moje zgovarjanje obrambni mehanizem telesa ki bi raje ležalo na kavču. Kdo bi vedel. Bomo videli kmalu.
Nič ne boš obležal na kavči, samo en konkretern cilj potrebuješ, pa ni nujno, da je to ravno maraton, če ravno neveč če je to TO!!!
OdgovoriIzbriši