Letos me pa ne prime pa ne prime. Kakšno gromozansko moč kaže narava te dni - vsako leto ob tem času - pa me nekako ne gane. Če sem še lani obstal ob prvem popku in jokal z drevesi, letos le opazujem, neprizadeto, kot bi gledal tista mašila, ki jih je TV Ljubljana včasih predvajala ob preklopu na drugo tv mrežo in so bile rožice in drevesa in narava in potočki in take reči.
Velika moč se napaja s soncem, kakor so ga potrebna drevesa in podrast da ozeleni, tako ga potrebujem tudi sam. Zadnji tek po sončku mi je dobro del - in nič več kot to. Malo se prepričujem da je to pravzaprav čisto v redu ampak telo mi namiguje da ni čisto tako. Pogled na razpredelnico je žalosten, najhuje pa je, ker kar lezem in lezem v not v tekaško recesijo, kot v tiste moraste sanje, ko se ti zdi da bežiš po kot med gostem zraku.
Tako čisto brez vznemirjenja, morda le z malo nelagodja čakam tudi na sobotni tek po za rdeče noske v Tivoliju. Jaz bi, se razume. Jaz bi rad zadel na lotu, dokončal faks, zamenjal službo, dokončal škarpi na borštu, še malo shujšal, šel na izlet na Kamniški vrh, in odtekel v soboto vsaj 50 km. Kaj 50; toliko jih je bilo skoraj že lani na Sladkih6. Jaz bi, a ne, jaz bi kar 60, 70 nemara, jaz bi svašta. In odtod tiste krčevite reakcije, maši ručicama, ultrahitra prijava prek TF na Radence magari kar na celega zakaj samo na pol, premišljevanje o 24urnem Primožu, uuu, jaz bi šel 100x gor pa dol, pa še na Blaguško bi vmes skočil, jaz bi miljon reči, pa še žarnice ne poštimam v kopalnici.
Jaz bi.
Ti ne štekaš.
OdgovoriIzbrišiTale "jaz bi" je najbolj pomembna in najlepša
stvar, ki se ti lahko v življenju zgodi. Ne
verjameš?
Pomisli, kako bi bilo, ko bi se spremenil v
"jaz ne bi"...
mnja.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz bi marsikaj, pa saj je to ravno to kar nas vleče na prej. Samo poglej kolikokrat si rekel jaz bi, pa si tudi storil. Torej si le pol koraka do uspeha ;)
OdgovoriIzbrišiSem malo pokukal v tvojo tekaško razpredelnico. Nočem biti preveč pameten, a vidim, da delaš v večini samo teke nad 10 km, razen takrat ko ga imaš v riti ;). Počitka nimaš, tekaški počitek ti manjka. Teči tudi kakšne krajše teke, počasi čisto za dušo, ali pa zlo hitro, da na koncu dol padeš ;)))
OdgovoriIzbrišiHvala za lepe besede, ampak tako malo kot tečem zadnje čase pa nisem že odkar sem nehal med tekom hodit.
OdgovoriIzbrišiEvo, že študiram kako bi morda danes malo preskočil, ko pa je tako nekam kislo...
Ja ja, poznamo takšne, pol pa na tekmi samo vtrgajo... ;)
OdgovoriIzbrišiSam jamr te je, pa sploh ni tako hudo. C'mon!
OdgovoriIzbrišiVreme, zadnja tekma je bila ... eee, kako že, ... te ka pa je s tabo??
OdgovoriIzbrišikarmen, seveda ne. V resnici je še huje, pa nočem preveč jamrat. Sem pa bral zapis za rdeče noske na tvoji strani in mi je, kot ponavadi spet prepozno prišlo na misel, a ne bi bilo fino, ko bi si nabral osem ljudi za osem ur spremljave. V bistvu jih nabiram samo ne tako naravnost. "Pridte navijat" jim rečem, pol pa ni hudič, da ne bojo vasaj en krog odtekli.
Ne, ne gre vse v franže, nikakor ne! Samo motivacije ti manjka, pravega cilja, odkar si napisal "jebeš. program."
OdgovoriIzbrišiRajko je imel svojo Šentiljsko, jaz imam svojega Primoža. Namest, da bi se dobili in kako skupaj odtekli in potem še kako rekli, madona! Pa nič od nas. Preveč zasedeni. Jah, klinc potem, če se lepo izrazim...
Evo, enega spremljevalca imaš.
OdgovoriIzbrišiTi bo lahko težil, če te bo le ujel. :)
Ojla, takole se zmeniva - vsaj toliko krogov kolikor me boš spremljal bom jaz tebe na Primoža. ;)
OdgovoriIzbrišiNo tole pa bo super;)
OdgovoriIzbrišiOpa!
OdgovoriIzbrišiA zdaj te bom pa moral lovit!? Saj bom dušo spustil...
Če me vsaka dva kroga enkrat prehitiš, a to pomeni eno spremljanje? ;)))
Če bi rad treniral hitrost, ti predlagam
OdgovoriIzbrišitek po Rožniku te dni....
Saj bi, ampak hej, da se kdo ubije, ko mu spodrsne...
OdgovoriIzbrišiGLEJ: http://sites.google.com/site/leppameteninskromen/kako-sem-vstal-s-ksvca-in-se-kar-tecem#TOC-V-zmajevem-gnezdu
Gre za tisto zgodbo HUI-SHI energije:
OdgovoriIzbrišiDEE-STSEE-PLENH-NAH
zmajevo-goreče-gnezdo
Medvedka in volk plešeta. Spet bi tu nekateri radi govrili nekaj o mencanju oči ampak moje mnenje je, da bi imel marsikdo motne oči če bi mu zmaj osmodil rit. Dejstvo pa je, da v tem trenutku ne medvedka ne medved nimata osmojene niti ene dlake, torej verjetno v resnici plešeta. Kakorkoli, najsi sta bila slepa zaradi mencanja oči ali pa ju je zanesel ples, nista opazila, da je zmaj prisopihal za njima. Še preden pa ju je uspel osmoditi sta medvedka in volk uspela zbežati. Tekla in tekla sta da se je kar kadilo, še bolj pa se je kadilo na mestih , ki jih je zadel zmajev besni ogenj. Ko je že izgledalo, da sta nesrečna medvedka in volk pogubljena pa je zmaju spodrsnilo in zgrmel je v prepad.
“Ravno pravi čas! Poglej, osmodil mi je hrbet!” je rekel volk.
“Ojoj, če bi ga meni, bi se gotovo podelala od strahu!” odvrne medvedka.
“Saj! Na čem pa, misliš, mu je spodrsnilo??”