Personal worst

Pravzaprav nisem čisto prepričan ali sem razočaran ali ne. Ja, seveda, po eni strani je že pametno in sploh, da v takem primeru odstopiš, po drugi strani pa..., hja, kaj dosti pa tudi nisem naredil, da ne bi. Takole med nami: neprijetno me črviči v želodcu, da bi bil rezultat enak tudi, če bi se že prijavil za polmaraton. Rezultat pa je najslabši od vseh tovrstnih razdalj doslej sploh. Res je, da je bila vročina za popizdit, res je. Ampak kaj, ko dobro vem, da me vročina niti ni pretirano dajala. Hidriran sem bil zelo dobro, samo počutje je bilo čisto v redu. Enostavno se mi zdi, da sem vrgel puško v koruzo že davno pred startom. Če sem včasih ves teden pred tekmo živel za tisti dan, se tokrat nisem kaj dosti  sekiral. Najbrž sem že vedel, da je vse skup letos malo čudno. Seveda lahko kupim eno najboljših ur, superge, izotoničnih napitke, majice in hlače, vse živo lahko kupim, tako, kao za dušo, ampak še vedno je treba vstat in it teč. Tako pa imam letos za 200 km manj v nogah kot lani v tem času in ravno toliko kilogramov manj volje za vaje. Po vrhu pa me ni prav nič razsvetlilo tam na koncu 21 kilometrov, kot je nekoga ob treh zjutraj.

Samo skomignil sem z rameni meneč, da je res bilo ful vroče (in so celo kenijci - no, en kenijec - je pritekel debele tri minute za mano), da me je ful sekalo v križu in bi bilo res neumno vztrajat, da se maratona sploh ne spravlja v salomonkah tečt, pa če so še tako hibridne in da bo pač treba mal bolj trenirat in bo.

Oh, sicer bo pa tako ali tako že čez slabih štirinajst dni nov dogodek. Kumi čakam!