XIV. 50 1000

Odštevamo dneve do nedelje, pričakovanje in nestrpnost naraščata. Ne vem zakaj mi je ta ljubljanski maraton tako pri srcu ampak vsako leto ga kar malo komaj čakam. Letos tudi, morda zadnje dni še bolj: forma mi namreč narašča. Žal mogoče malo pozno ampak spet ne toliko pozno, da bi me skrbelo. Z ljubljancem imam en tak dogovor, da ta pa res šteje in pokaži kaj znaš! Letos štartam na nov osebni rekord. Vsaj 1:55, če ne še manj. Žal sicer nisem temu primerno treniral in nisem tekel dolgih tekov sploh – od kar me je nekje julija potrlo, ker sem komaj 18 km skup spravil, ampak jebi ga. Najdaljša reč, ki sem jo opravil v zadnjem času je bil včerajšni tek. Ha, ta je pa bil nekaj. Sedaj imam recept, kako si vrnit formo: najprej moraš imeti kake pol leta orenk krizo, pa jaaaaamrat, da so te že vsi siti, pa depro, pa te reči. Potem se mora približat kakšno pomembno tekmovanje. MKM, Radenci, Sladkih6, Ljubljanc, pač nekaj posebnega. In potem – ker pri meni pijača in tek res ne gresta skupaj – moraš zakoličit dan, ko začneš čistiti telo. En teden prej recimo, zaprmej nič alkohola! Potem to namero gladko prekršiš. In to tako prekršiš, da jo RES prekršiš. Naj se ve! Zaradi pijače potem prvi dan ne greš tečt, ker ne moreš, drugi dan pa zarad mačka. In to en teden pred tekmo!! Potem pride slaba vest. Res una, ta naj naj slaba vest. Potem kolebaš, a se sploh splača it trenirat, saj je ta teden bolj počivalni. Ok, 5 kilometrčkov. Ravno toliko da pomiriš slabo vest. 5 pa konec. Do TJA pa nazaj. In potem greš kot veter. In greš še malo pa malo naprej. Pa še malo čez kot ponavadi. The best tek zadnjega pol leta! Boljši od TF 10ke, boljši od blejske nočne. Na evo. Skratka, pazi se 14. LM, prihajam!!