Od Vršiča pa do jezera

Na roki sem imel uro, ki jlahko natančno sledi mojemu gibanju in zna izpisati položaj na cel kup različnih načinov, ga po želji shrani in mi poišče pot domov, ki točno ve, kako hitro mi bije srce in kako dobro, prepočasi ali pač pretirano je to zame osebno, ki mi ponudi 5 načinov optimalnega treninga in me z nežnim tresenjem opozarja, kadar skrenem z začrtane poti, ki brez truda preračuna koliko kalorij sem porabil v zadnji uri, ki me na klancu lahko sproti obvešča kako strm je v ta klanec v resnici v odstotkih, ki mi šteje kroge in/ali kilometre, ki sama od sebe ve, kdaj bo točno na tem mestu sončni zahod in še cel kup drugih reči, ki jih spretno križa med sabo v preračune, grafe in navidezne sotekmovalce.

Na nogah sem imel antibakterijske nogavice z tehnologijo pospešenega odstranjevanja vlage in posebno ojačitvijo nekaterih predelov za preprečevanje žuljev in večje udobje, z gladkim šivom in odsevnikom nad gležnjem, s posebno obliko (in oznako) posebej za levo in posebej za desno nogo.

Obute sem imel tudi superge s posebnim podplatom za blažitev pronacije, odličnim blaženjem in dvojno val ploščo za še posebej stabilen prenos teže od pete k prstom. In pri prstih še dodatno blažen del za večje udobje.

Oblečene sem imel spodnje hlače sešite iz vlaken z mikroskopsko majhni srebrni naelektreni delci, ki preprečujejo razvoj bakterij pri potenju, povrh pa so tudi anatomsko oblikovane, elastične, omogočajo maksimalno svobodo gibanja in popolno udobje. Čez sem imel tekaške hlače narejene iz zračnih materialov, ne samo anatomsko ampak tudi ergonomsko ukrojene s čimer izboljšajo prekrvavitev nog, jih bolje oskrbijo s kisikom ter tako omogočajo njihovo hitrejšo regeneracijo, zmanjšujejo možnost nastanka krčev ter povečajo moč in vzdržljivost.

Tudi majica, ki sem jo nosil je bila ergonomsko oblikovana, za nemoteno gibanje pa je poskrbela z lahkimi in mehkimi materjali, ki se hitro sušijo in ponujajo odlično kroženje zraka. Ščiti celo pred UV žarki, vgrajene pa ima tudi zračnike.

Bil sem hidriran, imel sem zalogo OH, nisem začel prehitro, vremenske razmere so bile v redu.

Tekel sem pa za en kurc.

Kar pravzaprav ni nobena katastrofa, me pa včasih še vedno preseneča, ko me kdo vzame za referenco svojih dosežkov. Narobe. Referenca, če že mora biti, so lahko dosežki boljših od sebe ali pa - še bolje - najboljši lastni. Jaz se že od konca 2008 enostavno ne najdem in ne napredujem več in najboljši in najprijetnejši tekaški dnevi so od takrat. Pa s tekom danes ni nič narobe, da se razumemo, nasprotno: še vedno mi je v užitek ampak napredka pač ni nobenega in s tem sem se sprijaznil. Nikdar več pod poldrugo uro na Vršič in nikdar več pod uro na desetki. Hja, sem pa svojega navideznega sotekača v uri nažgal za slabih 7 minut. To je pa tudi nekaj ane?