ponedeljek, 9. maj 2011

Mura

Meni je obisk štajerskega dela e-kipe srčnih vedno veselo doživetje, pa naj si gre za žurkanje na Ribniški koči (ja, NA, ker je hudo visoko, no v bistvu pa ob, v apartmajih), švicanje po Šentiljski poti, tekaško stavo ali pač sedaj že legendarnih Sladkih6. tokrat je šlo za remake športne stave in sicer Mura challangwe 2011. E-kipa ne bi bila srčna, če jo ne bi tokrat pretekla celih 5 minut počasneje kot pred štirimi leti. Pričakovali bi, da bo bremzal tisti, ki je rekel da ne bo nikoli tekel, po štirih letih pa se 7x vzpne in spusti s sv. Primoža in ker mu ni dovolj gre še en krog okoli ob žici okoli Ljubljani, naslednji dan pa na izziv. Izgovarjali bi se lahko tudi na tamaučka (ki to že dolgo ni več), češ, je le še mladenič in, mladost - norost, še ne zna razporediti  moči. Pa sem tokrat za zmerni tempo poskrbel kar sam. Naj me koklja brcne če 100% vem kaj je bilo krivo, da se mi niti afnati ni bilo treba, češ, kako sem zmatran. Izgovarjal sem se na najbolj družbeno sprejemljivo reč, namreč na včerajšni kozarček ali pet preveč, češ, jebi ga Dolenjska pač, saj razumete. Ampak od mačka ne bolijo goleni in to tako, kot bi tekel prvič. Bolečine se pojavijo prej zaradi premalo treninga, prehudega treninga, obrabljenih superg in podobnih reči. In zadnjič je bilo kar se kozarčkov tiče še malo huje pa je šel naslednji dan skozi čisto spodoben borški krog. Kasneje doma sem se tolažil, da ja, seveda, sedaj imaš pa dokaz da so superge št 7 znucane in samo še za v smeti. In sem se tolažil dalje, da ja seveda, ravno fronta je prehajala in sam veš, kako te taka fronta vedno zjebe. Pa sem se tolažil naprej, da sem pač pretiraval zadnjič, dva dni nazaj, ko sem obrnil borški krog kontra in po ta hudih klancih rintal gor namesto dol. Kdo ve, kaj je bilo res, morda pa vse troje? ali pa - ha, tale je šele dobro zatipala "toplo"! - je vse skupaj že predigra radenškega maratona? Letos gremo na 42, ane, pa že nabiramo "saj ne bom zmogel" točke?

Naj bo kakorkoli, tek je kljub vsemu minil in čakalo nas je popoldne polno smeha, novih načrtov in novih/starih osebnih odločitev. Sladki vrh je zakon.

2 komentarja:

  1. Jaz pa mislim, da se nam kar vsem po vrsti ni dalo, no če odštejemo tamučka. Še dobro,da smo se odločili za kratko varianto ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Meni se je pa vseeno zdelo, da sem šel na polno! Je pa res - Sladki Vrh je zakon!

    OdgovoriIzbriši