sreda, 8. december 2010

Kakšen lep dan se je naredu*

Kot vedno: en narobe napisan stavek in evo mene. Še najbolje če kar pokažem klepet:

jaz: Evo ga. Danes ob poltreh poberem napotnico in ključ. Potem greva lahko jutri že kar povohljat. Če ne moreš jutri potem boš moral sam, ker jaz pa lahko potem šele v četrtek
11:03 Aleš: Juhu! A ti bi šel z mano? Dopoldan?
11:04 jaz: Bi si vzel dopust.
 Aleš: Superca. Potem pa jutri okoli osmih. Zdaj se samo še zmeniva koliko bova hodila... Glede na to, da imava dopust, je škoda hodit samo dve uri, ne? :)
11:05 jaz: Hmm... Morebiti pa grš ti peš, jaz pa z gondolo... ;)
 Aleš: Pajade.
 jaz: A da bi šla čisto od spodaj??
 Aleš: Ma, ja. Kaj pa je, dve uri in pol!
11:06 jaz: MNNNNnnnnnnnnn....
  ...nnnnnnnnnnja
 Aleš: Dej, dej, prav prepričevat te moram...
11:07 Se bova še zmenla. V vsakem primeru rabiš dereze in velik za pre-obleč. Gor so stvari odprte. Mislim.
 jaz: MNNNNnnnnnnnnn....
...nnnnnnnnnnJA
Pa sem bil pečen. Dve uri in pol... Hm, saj to bi pa šlo.

Skratka, gremo na Veliko Planino!

Po pravici povedano, jutro ni ravno obetalo, malce kislo je bilo ampak ok, vsaj deževalo ni.
parkirišče pri kalcitu v Stahovici

Po kratkem vzponu proti sv. Primožu pa naju pričaka prvo presenečenje: cel slap! Vode nam torej ne bo primanjkovalo.
Pot k sv. Primožu pri Stahovici

Vendar časa za ogledovanje ni bilo. Treba je bilo naprej in kmalu je pot postala razgibana in lahko sva se začela veseliti obetom lepega dneva ki naju čaka.

pot na Veliko Planino

Malo višje pa naju je že čakal prelep razgled:

Pogled na Kamnik z okolico. Spodaj desno pot s sv. Primoža na Veliko Planino

Vendar časa za uživanje ni bilo veliko, dolga pot naju je še čakala! V prijetni družbi pa še tako dolga pot hitro mine in kar naenkrat sva bila nekje na sredi poti od Domžalskega doma proti sedežnici. Uživala sva v gorskem zraku in prelepi zasneženi pokrajini

Pred Gradiščem

Kmalu sva postala razpoložena kot že dolgo ne. Lahko bi doma ležala in se smilila samemu sebi, gledala mehiške nadaljevanke in se dolgočasila, tako pa sva skoraj na vrhu Velike Planine. Izraz na obrazu pove vse.

Wega

Čeprav že utrujena sva nadaljevala pot proti kočam, pri čemer nama je pomagal nežen vetrič, ki naju je prijetno hladil vse do Gradišča.

Veter

Še malo in - prispela sva!

Koča Mokrica


Da naju ne bi ujela tema sva se kar hitro odpravila nazaj. Po prijetnem spustu pa naju je pričakal spet pust vsakdan v dolini...

Razgled s poti

Človek bi šel kar takoj nazaj!!


Vse slike: TUKAJ

*Naslov pesmi skupine Zadnji Taxi

9 komentarjev:

  1. Madonca, a kar reportažo si napravil?? Spet nekaj novega pri tebi!

    Tebe pa tudi vsak ki ima pet minut časa nap.. :))))

    Bi pa za tak razgled tudi sam na tvojem mestu izpustil kakšno mehiško nadaljevanko ;)

    OdgovoriIzbriši
  2. Že zaradi tegale meglopisa se je splačal it gor. Sploh pa zaradi tvoje face na filmčku! Svetovno!

    Še bova šla. Samo, da bo še kdaj tako slabo vreme. ok?

    OdgovoriIzbriši
  3. A boš ti še kdaj govoril s temle spredi?

    OdgovoriIzbriši
  4. Ka sem ti fouš - na vseh mojih pohodih po hribih še nkol nisem vidla tako lepe megle...

    OdgovoriIzbriši
  5. Ko vidiš tako srečne obraze, te takoj prime, da bi šel v zasnežene (Velike) planine .-)

    OdgovoriIzbriši
  6. Vreme, pa še sam sem se ponudil!!

    Piskec, samo naslednjič bi pa od kod drugod rad gledal tak razgled. S Sedla sem ga že, Grintovec tudi že poznam, sedaj še Veliko planino, torej bo treba najti kak drug cilj...

    Hana, trije piri na Črpalki vse poglihajo...

    sestrca, pejt enkrat zmano. Kadarkoli.

    akvarij, vmes sem se tudi kislo držal. Slikal sem se res samo, ko sem bil dobre volje ;)

    Sebi, že to soboto...

    OdgovoriIzbriši
  7. Se ni za bat, da midva ne bi našla še česa podobnega! Zdaj nama je res že všeč ratal. :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Samo res no. Kaj češ rint gor ob lepem vremenu, ko se vse vidi. Takega kiča je dovolj ne netu, razglednicah...To, kar sta vidva doživela je tisto pravo!

    OdgovoriIzbriši