3. teden 2. vaja, tempo tek 5 km z 5:32, ogrevanje in iztek

Mislim da imam bulmijo, s to razliko, da jaz potem ne bruham. Ampak res. Včasih se mi zgodi, da v službi pozabim it na malico in je niti ne pogrešam. Ko se spomnim mi je edino žal, da nisem šel vsaj vzet kakšnega priboljška, ki pripada malici - za domov, tako pa žal propade. Če pa se spmomnim in grem, pa sem še tik pred zdajci odločen, da ker itak nisem lačen bom vzel samo solato, pa morebiti še župco. Oh. Ko sem enkrat tam, je pa Indija Koromandija. Solatka? Testeninska solatka??? Uh, sem s skledo. Gobova župca? Uh, nalij do vrha. Meni 1, meni 2, meni 3, glavna jed, priloga, dodatek... V glavnem čez pol ure kot en tak zadovoljen pujsek podrem kupčka in sklenem, da jutri pa res ne bom nabral toliko.

Včeraj, ko sem imel na programu hitri tek je bilo podobno. Popoldne - potem ko sem dopoldne opravil s spet eno zgoraj opisano službeno požrtijo - je bila čisto dovolj odlična zelenjavna juhca. Tudi ko sem prišel s teka me ni spopadla kakšna huda lakota. Če... Ah, treba se je bilo rehidrirati ane, saj sem ja tekel danes, a nisem? In to več kot uspešno. Zaslužim si ta pravo hidriranje o ne pa en požirček. In sva šla z Darjo na eno pivce. Ker je bilo reeees soparno in ker sem najbrž reeees dehidriran sem potem še enega in da bo ziher še enega za konec. Potem pa doma, ko je enkrat začel delat glikemični indeks piva pa seveda v hladilnik. Jasno mi je bilo, da ni nobene potrebe po pozni večerji ampak kaj, ko je bilo v glavi naenkrat toliko čisto prepričljivih argumentov. Ravno včeraj sem na TF bral, da večerje po teku res ni za izpuščati. V bistvu je bolje če ješ. In to ful. Ne čisto malo. Beljakovine, mmmm, saj zakaj sem si pa kupil tisle prekajeni sirček, če ne za takole priložnost. Pa da ne bo samo sirček, še ene rio mare, ne šparaj vendar, saj itak ne bo nič kruha zravn. Pa fetka? Koliko časa je že odprta? Na krožnik z njo! Ne ene žlice! Dobro porcijo! Je pa ja ne boš sedaj za eno žlico puščal v embalaži in hladilniku. Bo splesnela. Kar vse daj na krožnik. Opala, kaj pa je tisto? Paradižnik? Ni boljšega za osvežitev kot hladen paradižnik. Dva pravzaprav. Pa tega prekajenega sira je bilo malo malo. Saj si ja tekel danes, a nisi? In to več kot uspešno. Zaslužiš si ta pravo malico ne pa en grižljajček. Daj še navadnega sira nekaj rezin poleg. Nekaj, ne pa dve. Ok, pri salamci pa šparaj. To pa redi. Dve rezini lahke puranje posebne bo čisto dovolj. In da ne bo presuho, malo tistega kao džuveča al kaj je že od Ete. Samo to pa ne moreš jest brez kruha. En kos bo dovolj. OK, dva. Majhna...

In smo spet mljaskali in zadovoljno mommmmmljali in uživali. In na koncu s čisto malo slabe vesti sklenili, da tole je bilo pa malce tu mač. Saj ne bo vojne!

O, ljubi blog. Meni ni pomoči. Še ko sem pisal tole vse skupaj so mi prišle sline v usta. Čeprav... Morda bi pa tole kazalo sedajle ponoviti? Saj navsezadnje se je treba pripravit na nedeljski dolgi tek. Prazna vreča pa menda ne stoji pokonci.
Oh saj. V nedeljo bo šlo vse skup ven - 22 kilometrov in to po Borštu. Kumi čakam.