Wega

(Prisilni?) počitek

2012-02-02T18:17:00.002+01:00

Spet imamo podnajemnika v Šiški.
Počiva in leži cel ljubi dan. Ne vem kaj bo, ko bo pritisnil mraz?

5

2012-01-23T18:14:00.000+01:00

Evo, pa je minilo tudi peto leto in danes se mastimo s kremšnitami

Tole pa so superge, s katerimi sem takrat, 23. 1. 2007 prvič stekel v dež.

Za to gre.

2011-12-29T12:06:00.000+01:00

Nja, sem malo zamoril prejle kaj? Z Alešem sva po Borških 10000 še pozno v zgodnje jutro modrovala kaj zakaj in čemu človeka lahko kaj živcira pa nisva prišla do konca. Namreč a lahko kaj storimo? Najprej - ali je sploh oprav, da kakorkoli ukrepam(o)? Hočem reči - kdo pa pravi, da gredo debilne pasice zadeli-ste-ipad na živce še komu drugemu kot meni? Morda pa ostali prav radi tri dni zapored miljonprvič poslušajo 5 minut dolg napovednik za šestminutno oddajo na valu 202? Že pri tako enostavni zadevi, kot je prostovoljna odpoved 25 kilogramskemu paketu prospektov in kuponov, ki nam jih poštarji bašejo skozi vse leto v nabiralnike sem naletel na različna mnenja - češ, da je čisto koristno branje... In tako dalje. Nekateri čisto radi gledajo resničnostne šove in mehiške nadaljevanjeke, drugi so bili čisto šokirani ko sem povedal da prav rad pogledam misijo evrovizijo. Bi kaj pomagalo, če bi pisal na 24 ur, da z današnjim dnem preneham obiskovati njihovo stran in se selim k drugim ponudnikom novic, ker so začeli ojavljati oglase ki prekrivajo pol strani s člankom vred z varljivo skritim x-om za zaprtje okna? Pa kaj naj jaz revež osmljeni? Kaj naj če še "mnenjski voditelji" s po 4000+ sledilci na tviterju, ki namesto konkretnih akcij ostajajo raje nevtralni. Evo ravno zadnjič je recimo tviteraš miljonar (Jonas Ž) z opombo o neprimernosti objavil link na nekaj bolanih videov Retarded Running Horse (Original) in Izgovorjava za slušno prizadete: (Več linkov). Take stvari se mi zdijo skrajno neokusne in mislim, da se ne bi smele pojavljati. No saj vem: saj imamo vendar gumbek "ni mi všeč"! Demokracija! No vidite. Miljonar bi lahko pozval svojih 9,780 Followers k kliku na "ni mi všeč?". Pa ne, ostaja pač nevtralen. Sicer vzdihne "te neokusnosti so še vedno gor? (link)", to je pa tudi vse. Oh, saj vem, saj vem. Če bi jih pozval bi bilo samo še toliko in toliko več ogledov. Kakšnemu bi bilo celo všeč in bi kliknil na "všeč" namesto na "ni mi všeč". Skratka narediti se ne da nič. Če ne more nič nekdo z 10000 sledilci, kaj naj potem jaz?

Grem tečt seveda. Četrtič ta mesec in zadnjič letos. Borških 10000 je bilo spet doživetje. Na žalost brez Rajkota, zato pa z dvema povratnikoma. En se je kot izgleda odločil, da bo tekel samo na Borških 10000, drugi pa je pred poldrugem desetletjem aktivno ukvarjanje s tekom zamenjal za čike in se nam letos pridružil. Borških 10000 je in bo očitno ostala taka kot je bila vedno: majhna, sproščena in netekmovalna. Letos smo sodelovali v treh kategorijah: pet nas je teklo klasični krog, dve sta klasičnega prehodili, ostali pa so prehodili ta malega. Povratnika sta premagala samega sebe in sta suvereno odtekla svoje, kot da bi trenirala na polno. Aleš je odtekel s samotom tako lahkotno, da je na koncu res izgledalo, kot da bo šel še enega. Sam sem imel nekaj več težav, najbrž še največ od vseh. Se mi pozna tale pavza. Upam da mi bo uspelo kmalu priti v normalen ritem. Kajti ob peti obletnici bi rad... Mah, pustimo želje. Želje morajo ostati skrite.

julij 2007:

Foto www.krtina.com

foto: Vreme

December 2011:

Quis non currit, non manducet.

2011-12-22T13:36:00.000+01:00

Najbrž je krivo to, da se staram. Tole z očmi me je šokiralo bolj kot sem si mislil - bralna očala??? Ojoj. Človek bi si lahko mislil, da se ne bo ustavilo samo pri očalih. Počasi opažam, da postajam zoprn. Če se popravim: ne opažam jaz, drugi opažajo. Pa tudi "zoprn" je omiljena beseda. Tečen, ta je ta prava. Kar naprej nekaj tečkarim, skoz mi gre nekaj na živce. Pa vzdihujem in komentiram na glas. Še sem sem začel pisat, kaj vse mi gre na živce, me moti, me zmoti in me dregne. Umirajoče blogovje, tviter, g+, določeni kadilci, kadrovska služba v fabriki, crknjen avto, Karolijevo čvekanje v začetek ljube muzike, ponavljajoče reklame... Da o pritisku in holesterolu v višavah sploh ne govorim. Potem mi zadnjč najdražja vendarle namigne, da kaj je vendar z mano. V nekaj urah mi ni všeč kaj so nam spet nametali v nabiralnik, pa jingli na radiju, pa overdose božičnih na taistem radiju, pa teatralnost novic na popu in histeričnost tistih na aju, pa JBGZ v parlamentu pa (nova) javna razsvetljava doli v vasi pa Royevo čivkanje pa izginuli komentar pri Sebi in cel kup drugih malenkosti. Skratka - problem je očitno v meni. Saj je vse to in podobno obstajalo že ves čas, kajne? Zakaj sem začel torej godrnjati šele sedaj?

Ampak če že godrnjam, potem godrnjam. Evo. Na živce mi gre, da me je zadnjič začela boleti še ahilova tam zadaj. Pa na živce mi gre, da sem si vzel tako dolgo tekaško pavzo. Na živce mi gre, da jih letos ne bom naklepal niti 1500. Na živce mi gre, da je tako hitro tema. Na živce mi gre... mah naj se gre solit vse skupaj.

Depra. Bed. Safer.

2011-12-12T21:46:00.000+01:00

Ok, ne ravno tako strašno ampak vendarle. Sedaj ko imam velepočitek in za silo 1 giga interneta mesečno na Borštu se mi je zdelo, da bo čas, da malo resneje spremljam sceno - pa scene sploh ni. Blogovje je, kot sem že davno povedal, mrtvo. Od vseh se kolikor toliko kontinuirano pojavlja samo še Bučka, pa še tam se tema zadnje čase (točneje 14 mesecev in 22 dni) malce ponavlja. Pa seveda krtinca z izleti ampak žal zgolj samo še z izleti v gore.

Očitno me je povozil čas. Saj navsezadnje na novičarskih skupinah tudi ni več veliko objav kajne? Ok, pa pojdimo v korak s časom. Kolikor ni že prepozno. Vsi tvitajo, kar ni na tvitu je pa na facebooku. In v zadnjem času g+. FB že poznam in ni me prepričal. Ko sem ga zapustil sem ga poskusil zapustiti temeljito, pa se je tako upiral, da me je bilo groza. Še danes nisem prepričan, če mi je čisto uspelo. Pred časom pa sem se vendarle odločil. Blogovje je mrtvo, forumi specializirani,očitno se vse dogaja samo še na socialnih, družabnih in družbenih omrežjih. PA sem se tako pritvital in priguglal in se udobno zleknil v naslonjač. Evo, sedaj pa bo.

Kakšno razočaranje! Twitt je eno samo božje vpitje en čez drugega, pri čemer nihče nikogar ne posluša. Vse skupaj me spominja na pogovor z mojim kolegom ob petnajst do dvanajstih, ko iz čiste objestnosti naročiva še zadnjo, trinajsto rundo in poskušava drug drugemu dopovedati, kako sva v bistvu pametna in tragično prezrta junaka. Skratka, burek. Tekma kdo bo imel več kot 17000 sledilcev. Pa vsi so naenkrat umetniški fotografi. In sploh. Skratka razočaran na celi črti.

Google+ je obetal več. Resnici na ljubo mi ni bilo čisto jasno, zakaj bi bil to takšen bum, bolj se mi je zdelo,da sem si malo bolj popredalčkal stike v pošti, pa tko.Pa se je izkazalo,da res ne gre za čisto nič več kot predalčkanje stikov v pošti. Izpopolnjeno spamanje na osebni ravni; vse kar zadnje čase najdem gor sem že vse videl v ostalih oblikah. Predvsem od tistih dobrih duš, ki so forvardirale čisto vsakega jebenega powerpoint angelčka z modrimi nasveti za življenje. Prej sem bil v njihovi mailing listi sedaj sem pa v krogih. Joj kakšna razlika. Za eno pametno, urejeno deljenje skupnih slik, dogodkov, misli in kar je še deljivih reči s pravimi prijatelji je vse skupaj preveč konfuzno. In tudi druge reči, preglednejše so za to.

Saj, mogoče sem pa samo jaz malo, kaj pa vem. Se mi zdi, da sem kar malo depresiven zadnje čase in da tale tekaška pavza ni naključje. Evo ravno danes sem hotel it sprobat, če znam sploh še teč, pa je deževalo.

Eh pa kaj bi to. Veseli december je tu.

+1

Volitve

2011-12-05T13:21:00.001+01:00

Uh, kera pavza! Po Palmanovi sem se samo še iztekel, potem pa začel premor. Enostavno je bilo preveč. V Palmanovi me je namreč vse pošteno bolelo in nekaj srednjih kilometrih sem prav zares trpel. Sploh pa sta llubljanski maraton in sladkih6 pač kar pošteni obremenitvi mišic in sklepov in ni se za igrat. In pa - ah, po skoraj polnih petih letih tekanja si pa že lahko privoščim pošten dopust!

Da je čas za počitek so mi jasno namignil tudi štirje od devetih Wegatov v moji glavi, ostalih pet pa bodisi cinca, bodisi vzdihuje ko zagleda kakšnega tekača skozi okno avtomobila. Prav pošteno pa nihče ne sili ven v meglo.

Se je pa počitek poznal na včerajšnem štafetnem teku v Velenju - čeprav sem imel super občutek, so objavljeni rezultati pokazali precej slabšo sliko. Smo se pa zato zabavali, pa še premogovniški muzej smo si ogledali. Vredno ogleda.

Skratka na hitro toliko. Sedaj ko imam na Borštu urejen dostop do interneta (zaenkrat še prek 3G) pa se javim kaj večkrat!

Jezen, žalosten, zmeden.

2011-11-22T14:31:00.001+01:00

Pride čas v življenju, ko gredo stvari narobe. Čisto možno je, da se le zdi, da gredo narobe, čeprav ne gredo narobe nič bolj kot sicer. Je neka psihološka fora, ne vem več, kje sem jo prebral, ki pravi, da smo zelo dovzetni za ponovitve, še posebej, če se nekaj zgodi trikrat. Tako bo recimo mlačna navijaška publika ponorela ob tretjem zaporednem zadetku ljubljenega moštva. Češ, to nekaj pomeni. To je znak. To je usoda. Tri ponovitve se vlečejo že od pamtiveka, v vseh vicih so bili trije (Rus, Američan pa Bosanc, recimo) ki so ponovili isto stvar, prva dva neuspešno, zadnji pa komično uspšno. Ali pa pravljice. Trije bratje, najstarejši, srednji in najmlajši so morali rešiti (enako) nalogo. Seveda jo je rešil tretji, najmlajši. In tako naprej.

In ko ti tretjič generalno mrkne avto je pa res dovolj. Čisto zares sem bil jezen. Ker sem bil spet cepec in se nisem že pri prvi okvari "rešil škrpeta in ga podtaknil komu na bolhi" kot so mi svetovali, sam da gre od hiše. Pa niso bili časi, kot niso niti tokrat ampak kot rečeno, trikrat je preveč. Bo treba v novega. Novega! Ničveč nazaj prevrtenih kilometrov, kot so bili očitno pri temu, ničveč sranja za vsaj par let.

Potem šteješ fičinge in postane jasno, da bo treba nekaj ipak primakniti poleg tudi kredit. Torej pole in potrjevanje v službi, kar mi je bilo vedno eno zoprno opravilo. Tokrat pa so stvar še zabelili: vesoljno občestvo so obvestili, da pole v potrjevanje sprejemajo zgolj in samo še ob ponedeljkih in torkih in da jih potrdijo v petih dneh. Ojoj, petih dneh za tri štampiljke? In sem poslal v petek prijazno pismo, da sem brez prevoza, da je stvar precej nujna in da, če bi se dalo, bi jaz v ponedeljek osebno prišel iz Mengša v njihovo pisarno in bi se morda potrudili in potrdili še isti dan. Odgovora sicer ni bilo, sem pa doživel v ponedeljek hladen tuš. Da tako to ne gre. Da imajo preveč dela in da imajo na razpolago 5 dni. Če so dobili mojo pošto? Ja, tule je sprintana. Ampak pač ne gre. Žal. Stal sem tam v njihovi pisarni kot polit cucek. Jezen? Ne. Žalostemn sem bil. Hudo žalosten. Na upravni enoti, ko imamo vedno toliko za povedat čez državne birokrate sem bil skorajda presenečen nad hitrostjo, prijaznostjo in prilagodljivostjo, ko sem vedno nekaj pozabil prinesti sabo. V lastni fabriki pa takole. Majo toliko dela. Oh.

Še dobro da imam tek. Ne, da tečem, namesto da bi se vozil z avtom, ampak da si preluftam glavo. Da se veselim. Najprej maraton v Ljubljani. Koliko energije ti da taka reč. Ne bi verjel, če ne bi občutil. Kaj vse zmorem! Kaj vse je mogoče!!. Potem pa seveda Sladkih6. Sedaj že legendarnih. Letos namenoma nisem nič pisal o prireditvi, ker preprosto nimam več ničesar za dodati. Vse sem že povedal lani in letos je bilo samo še bolje. Celo meni je šlo nad vsemi pričakovanji, spet z rekordnimi zadnjimi tremi krogi. In potem tista šolska jedilnica... Ne moreš ostat ravnodušen.

Seveda pa sta dva zaporedna prekomerna napora pustila posledice in očitno bo potreben malo daljši počitek. Ta vikend smo šli s TFjem v palmanovo in Palmanova je res ena taka lušna reč - zaključek sezone, lahkoten, neobremenjen tek in dobra družba tja, vmes in nazaj. Palmanova je ponavadi tudi proga, kjer se postavljajo PBji in tudi sam sem si zaželel po dolgem času teči spet pod dvema urama. Žal so se vrnile bolečine v kolenih in zadeva je šla po vodi. Pa nič zato, bilo je lušno kot vedno, spet je bilo v zraku ogromno pozitivne energije in zadnjih par kilometrov sem imel eno tako mini notranjhe razodetje: vse je v redu. Malce zmeden sem pritekel v cilj, priznam. Moral bi biti kisel, zaskrbljen in čemeren meni pa se je kar smejalo.

Saj. Kako naj bom kisel če pa je na vrsti baza?

Odločite se že!

2011-10-31T23:58:00.002+01:00

Kam torej?

LEVO v nov krog ali DESNO v cilj?

Wireless

2011-10-28T08:41:00.001+02:00

Tale wireless m pa ni čisto jasen. Pred dnevi sem namreč objavil slikco wireless telefona iz Tunizije, potem pa se mi niti ni zdela neka fora in sem objavo pustil v osnutku, nato pa izbrisal. Ko pa sem sedaj slučajno čekiral preljube mi bložane (nana, dve babi in take) pa porajtam, da je v stranskem meniju med linki obvisel nesrečni Wireless. Ok. Pa naj bo objavljen jebela.

Evo tu je:

Wireless

Pred Dramo

2011-10-25T11:07:00.000+02:00

Po pravici povedano v bistvu sploh ni bilo kar v redu. No v bistvu je bilo kar v redu ampak šele potem, ko sem bil v cilju. Prej je bilo pa vsega po malem, krči v nogah, crknjena ura... In seveda odločitev, da se po 21 kilometrih držim leve in podam v še en krog namesto v cilj.

To v resnici ni bila lahka odločitev. Že davno sem se namreč odločil, da (tudi) tokrat kljub drugačni prijavi ne odtečem 42-ke ampak "le" polmaraton. Razlogov je bilo dosti, glavni pa je bil, da čisto zares ni bilo dovolj treningov, pa če me Vreme še tako zbada, kako blefiram. Pravzaprav je bila glede treningov kot vedno čista klasika: planov vadbe je na netu in po revijah kolikor hočeš in izbral sem si pač enega takega lušnega, uresničljivega, ne pretiranega, in ga natempiral na datum ljubljanca. Začetki so bili super in tudi čisto do pičice po planu, kot se za shizopresivnega Wegata spodobi. Seveda pa so to bili lahki treningi in kratke razdalje. Vsak pošten plan vadbe pa se po intezivnosti stopnjuje. Če je do polovice avgusta še šlo sem potem september in oktober čisto zamočil. Prvič se mi je pravzaprav kolcnilo že konec avgusta, ko bi moral preteči 26 km, pa se je z vlečenjem in tempom skoraj 9:00 končalo pri 18 km. Jasno, da mi je zbilo moralo in vsadilo prve črvičke dvoma. Naslednjič se je zgodilo v začetku septembra, ko je bilo treninga spet konec prej, kot je bilo načrtovano, odtekel (pa še to švoh) sem jih 23, naprej sem pa hodil. Takrat je že počasi dozorela odločitev: spet bo le polovička. Pač naslednjič, že Radenci morda? Preostanek septembra mi je namreč pobral precej na hitro zorganiziran dopust v Tuniziji in ker sem se "tako ali tako" že odločil za polmaraton, tekaške opreme sploh nisem vzel sabo. Konec septembra sem potem dolge "maratonske" vadbe teka zamenjal najprej s polmaratonskimi (17 km namesto 29 recimo), potem pa več kot 10 km sploh tekel nisem več. Ker: "saj grem itak samo na polovičko".

Morda se kdo še spomni mojih razštelanih alter egov (Wega od 1 do 10)? Ti so bili pošteno na delu tudi tokrat. Tako mi je eden od njih vztrajno preprečeval, da bi šel na Timing zamenjat maratonsko rumeno številko (in evidenco) za polmaratonsko. Vsakič, ko sem se namenil me je nekaj zmotilo in potolažilo češ, ah, boš pač preprosto zavil v cilj. Oziroma te bodo preusmerili v cilj zaradi limita. Prav tako sem se še naprej držal alko abstinence, katere manjko mi je znal marsikdaj znižati kvaliteto tekaške vadbe. Sicer sem se je držal še naprej kao zaradi pritiska ali kaj že in nikakor ne, ker bi mi morda znalo "zalaufat" in bi morda lahko šel emm... še en krog...

In tako sem se kar naenkrat znašel na razcepu. Dobesedno. Redarji so nas ta rumene podili na levo v še en krog, mene pa je vleklo na desno v cilj in na zaslužen pir. Dilema je bila res velika. Po eni strani mi je šel prvi krog zelo dobro, po drugi strani pa v žepu nisem imel kaj dosti "cukrov" več, saj sem jih planiral za polovičko, pa tudi zmatran sem bil kar konkretno.

Sedaj ko so v modi interaktivne nadaljevanke (ste me že videli v tejle?) prepuščam odločitev vam.

Sem na zaključku prvega kroga. Noge me že konkretno bolijo, saj se v prvem krogu nisem šparal, sladkorčkov ne bo dosti za še en krog, natreniran pa tudi nisem dovolj. Po drugi strani pa je želja (ne da bi se je res zavedal) ogromna, čas prvega kroga je tako dober, da lahko drugega magari prehodim pa bom že prišel v cilj. Če me ne pometejo prej.

Desna pot me vodi v ciljno ravnino enaindvajsetke, kjer me že nestrpno čakajo ljubljena dekleta in prvo pivo po dolgem času. V rezultatih bo zabeležen soliden čas polmaratona.

Leva pot me vodi v še en 21km krog in matranje z negotovim izidom, diskvalifikacijo, če odstopim in s tem nobenega uradnega rezultata.

Izberi:

LEVO ali DESNO

Podrobno poročilo iz mojega prvega maratona, kjer sem 42 km premagal v zame rekordnih 4 urah in 35 minutah.

2011-10-23T21:17:00.000+02:00

V bistvu je bilo kar v redu.

Priložnosti

2011-10-17T14:04:00.001+02:00

Vse skupaj je sedaj v tisti najbolj smotani fazi. Ne vem, kako bi jo na kratko opisal - ene take vice so to. Spet. Obtičal sem tako, kot sem obtičal leta nazaj na kavču. Sem pri tistih svojih tekcih, ki mi dajejo drobna zadovoljstva, kot so bila drobna zadovoljstva nekdaj sendviči med reklamami. Še reakcije in občutki so podobni, izgovori pa sploh. Ravno zadnjič na Borštu. Toliko časa sem se motovilil okrog v polni bojni opremi, da sem stekel naravnost v temo in mraz. Brez lučke. V rikverc me je obrnil tisti pes, za katerega nikoli ne vem, če ve, da tečem mimo in da samo tečem mimo ter se ne bo spet prestrašen zapodil vame. Ne vem sicer kaj imata pri tem dnevna svetloba oziroma lučka, ampak v čisti temi mi ni bilo do preizkušanja. Ali pa je bil samo izgovor. Poleg tega pa - ane da se en teden pred tekmo sploh ne prenapreza preveč??. Skratka nekako sem se prepričal, da bo za ta vikend 6 km čisto dovolj. Saj tudi je, ni res? Če ponazorim s sendvič primerom: to je bil torej en tak lušen topli sendviček med prvim blokom reklam in odločitev da je za danes dosti. 6 kilometrov torej, do psa in nazaj, klanček in pol. Za temo, mraz in psa čisto zadovoljivo.

Naslednji dan pa sonček. Mraz sicer, ampak sonček! Tak zgodnjespomladanski, ko se narava prebuja in je vse tako na pol naspidirano v pričakovanju. Prav nič se ni poznalo da se jesen sploh še ni niti dobro začela! priprava na zimo, žiga-žaga je pela žaga in drva so se kopičila, da jih je bilo kmalu dovolj za nekaj časa. Kaj pa sedaj? Časa je ravno dovolj še za en... krogec? Tisti nedokončani od včeraj? Če lahko ponovim še enkrat: "tisti nedokončani od včeraj". Od kod sedaj to? Kakšen nedokončan od včeraj? Saj je bil tisto včeraj čisto soliden tek, no! V bistvu so bili ta glavni klanci že čez! Kaj je bilo vendar nedokončanega?? Ampak ne, jaz se ne dam. V sendvič jeziku bi dejal, da so v hladilniku ob koncu reklamnega bloka ostali načeti toast, na pol odrezana salama in odprta majoneza, da o sirčkih, ki se bodo posušili, če jih TAKOJ ne pojem sploh ne govorimo. Vse to komaj čaka na naslednji blok reklam.

In grem tečt. Pa ko bi potem bil to vsaj sanjski tek, uaaau tek, tek stoletja. Ne. Pač tekec, borški krogec kakršnih je bilo doslej ta mali miljon. Prijetno zadihan, prijetno utrujen, prijetno prešvican, vse skup skratka luštno. Ampak, kot rečeno, nobenega presežka. Zadovoljitev trenutnih potreb in to je to. Povrhu vsega pa tečem precej švoh. Ali kot bi se reklo v današnjih časih so pri mojem teku odprte možnosti za izboljšave. To je fino. Vedno je fino, če so še možnosti za izboljšave. Nekako me potolaži.

Veliko možnosti za izboljšave pa se mi pojavlja tudi vsak dan znova. Priskrbi mi jih emšo. Pred časom* sem začel opažati, da imam pri branju drobnejših črk ali branju pri slabši svetlobi čedalje več možnosti za izboljšave. Očal se še vedno nisem prav privadil. Enostavno jih nikoli ni tam, kjer jih potrebujem, sem se pa z njimi sprijaznil. Vsaj to. Kot strela z jasnega pa je prišla možnost za izboljšavo krvnega pritiska. Dolga leta je veljalo, da imam v glavnem prenizkega, ki menda ni nevaren. Bolj zaradi družinske in (zadnje čase tudi) socialne anamneze sem si nabavil merilec pritiska in po nekajmesečnem rednem merjenju počasi vse skup pozabil. Do par mesecev nazaj, avgusta na krvodajalski, o, a imate vedno tako visokega? Visokega? Ponavadi so me pred točenjem poslali še na kavico ali dve, ne pa previsokega. No, saj še ni tako hudo ampak... Pa sem pripisal tistih 140+ vznemirjenju pred krvodajalsko, čeprav običajno nisem kdovekako vznemirjen, pa tudi krilo sestre je bilo spodobno dolgo. Vseeno sem potem začel doma spremljati zadevo in glej, povprečje do konca meseca se je povzpelo celo do 150. Človek kar malo pisano gleda. Potem spet septembra. Na, sem rekel, Tunizije me je pa vendar zrelaksirala mar ne? Žajbelj in pelinkovec, ki menda zaradi talina škodjeta srcu smo črtali, pa da vidmo. Aha, 141/90/68. Še malo pa bo. Pa so me spet poklicali na transfuzijsko, tam pa spet, o, a imate vedno tako visokega? Spet je silil krepko proti 150. Evo ti, priložnosti za izboljšave!! Kar isti teden mi je emšo natresel še enega: naša ljuba fabrika nam je v okviru tedna zdravega življenja organizirala meritve pritiska, holesterola in cukra. Cuker, hvala bogu, v redu. Pritisk - in sabo sem prinesel še svojega domačega, da smo ga tam družno preverili in ne, ni kazal narobe - seveda v višavah, je pa sicer res, da so bila krilca merilk višje kot na transfuzijski. Potem pa POK. Holesterol. Devetka, lepo prosim! Od kod pa sedaj to? Pritisk in holesterol iz čistega mira v višave. Če ni to krivica? Kakšne priložnosti za izboljšave me še čakajo? Izboljšava curka pri mali potrebi? Izboljšava hoje s ukrivljeno palico? Neskončne možnosti za izboljšave z urjenjem tistega, no, kako se že reče, ko se nekaj ne spomniš?

Tako, vidite, se ukvarjam z izboljšavami. Mesečno povprečje mi je v oktobru uspelo spraviti na 138/89/58 pa niti ne vem, kaj je pravzaprav pomagalo. Manj soli, nič kave ali nič alkohola.

Mater sem jezen. Počasi postajam potrošniška ovca ki pada na bio in pro in naravno in brez holesterola in nemastno in kajvem kaj je še teh jogurtov, sirov, salam, sadja, zelenjave, napitkov, dodatkov, začimb in zelišč.

Evo, spet sem se razburil. Najbolje da grem popoldne en krogec.

Upornik brez razloga

2011-10-06T12:27:00.002+02:00

Klavstrofobija

2011-09-27T14:35:00.000+02:00

Je pa res, da je vse skup malo zmedeno. Ni naklučje namreč, da se toliko časa ne javljam. Pa ko vsaj ne bi imel česa napisat - ne!, cel kup stvari je. Lahko bi vsak dan objavil kakšno zanimivo sliko, recimo. V stilu wannabe odklopov, sicer z manj izvirnimi naslovi, ampak vendarle. Slik je kolikor hočeš. Recimo Vlaganje v prihodnost, ali pa Wirerezz. Da o Uporniku brez razloga sploh ne govorim. Ampak ne. Kaj bi pisal, saj so vsi na recimo Twiterju ali ne? Tam lahko v enem stavku napišem, kar bi tlele razkladal celo uro. Evo ena taka reč, ki bi se je zlahka znebil v 160 znakih: "Voditelji na valu 202 mi gredo čedalje bolj na živce z rezanjem začetkov komadov". To je vse. Kaj bi razpredal na dolgo in široko o tem, kako se je razvilo celo tekmovanje med wannabe karoliji, kdo bo bolj točno čvekal natančno do vstopa vokala v pesem. Kot da instrumentalni začetek ni del pesmi. Barbari! Povrhu se jim potem večinoma še ne izide in vlečejo čvek besedo po besedo vse dokler na koncu ne povozijo še vokal. Nekako takole: "...(začetek glasbe) Ura je 5 in 40 minut... (pavza) dobrojutro ..... (pavza) poslušate val dvesto-(puf, začetek vokala)-dva." Da bi bila mera polna je od petih do šestih tristo enih in istih napovednikov oddaj ki bodo na sporedu popoldne istega ali naslednega dne, ki ga potem ponovi še dnevni urednik, pa dopoldanski voditelj, pa popoldanski voditelj in potem še enkrat večerni voditelj tik pred oddajo, nato pa se vse skup ponovi še v začetku oddaje. Z enim in istim tekstom. Ahhhh! Sploh ne vem od kdaj so postali naravnost obsedeni z napovedovanjem prihodnosti. Za ene same usrane vremenske podatke celo jutro poslušam "..sedaj je pet čez uro ko je bila ura šesta, sledijo oglasi, kmalu pa bodo na vrsti vremenski podatki... (...) ... dvajset čez šest je, sledijo vremenski podatki po Sloveniji, sedaj pa na ceste ... (...) ... " Saj vem, da čakajo, da se pojavijo na spletni strani in da jih potem preberejo ampak arghhhh! In Da o prvi/drugi jutranji kroniki, dogodkih in odmevih, radijskem dnevniku in zrcalu dneva sploh ne govorim. Ena in ista novica je v vsaki oddaji prodana 100x. najprej v napovedniku 2x, potem v povzetku glavnih tem v začetni špici oddaje, potem jo, če pride na vrsto šele v drugem delu oddaje še enkrat ponovijo z slavnim "...v nadaljevanju oddaje boste slišali", ko novica končno pride na vrsto jo povzame voditelj oddaje, za njim jo ponovi novinar ali dopisnik s terena, po možnosti potem še enkrat isto pove posnetek izjave dotične osebe, nakar zadevo slišimo še ob koncu, ko nam kretenom razložijo, kaj smo poslušali. Joj, joj, joj. Pred leti sem prenehal poslušati komercijalke ravno zaradi rezanja komadov (še huje: svoj jingle so zapeli v melodiji akustičnega začetka pesmi!), zaradi neprestanega "..izvedeli boste čez nekaj trenutkov2 in enih in istih novic in še bolj enih in istih komadov. Sedaj pa Val 202 ratuje še hujši. Ali še huje: najhujša karikatura komercialk.

Ampak ok, malo me je zaneslo. Tole bi težko zbasal na twiter, kaj? Pa na FB in G+ tudi ne. Je sploh kdo še sposoben prebrati tekst daljši od petih stavkov? Evo še en primer stvari, ki mi gre na živce. Na Twiterju bi jo zapisal "Ne da se mi tečt". To me ful živcira. Ves čas sem kar malo naspidiran, popoldne grem tečt pa te reči, potem pa vse skup malo zameglim in na koncu obsedim. Enostavno se mi ne da. Tako lepo mi je tekla priprava na LM, potem pa dopust in Tunizija, ampak OK, pač en teden pavze, kaj potem. Problem je bil v tem, da se potem nikakor nisem spravil v superge niti po dopustu. S počitnic sem se vrnil v sredo 14. popoldne, danes smo 27. dopoldne, skratka 14 dni, jaz pa sem v kup spravil vsega skup 4 teke. Ne sedem, štiri. Štiri! Joj no!

Sem pa vsaj pogruntal v čem je ena od sitnosti, ki se prejkoslej pojavi takim tekačem kot sem jaz. Namreč - se še kdo spomni moje obsedenosti torek-četrtek-sobota? No, zadeva je imela smisel, hvala bogu. Gre za to, da neka odločitev - recimo odločitev, da boš začel hoditi na tečaj kleklanja, ali recimo, da ne boš več jedel belega fižola, da ne boš več nosil zelenih spodnjih hlač (ali pa da boš nosil samo zelene), da boš redno vsako noč štel zvezde ali pa da boš začel tečt - neizogibno prinese nek vpliv na tvojo okolico. Konkretno je to ponavadi tvoja družina. Če imaš srečo in je družina razumevajoča, sprejme to tvojo odločitev in se prilagodi. Potrebno je namreč prilagoditi določena opravila, ki so bila sicer običajno na vrsti v času ko poteka tečaj kleklanja, ali ko je jasen večer z zvezdami, morda bo treba prilagoditi vrsto pralnega praška za spodnje perilo ali pač paziti na to, da v solati ne bo belega fižola, vsaj v tvoji ne.

Ali pa, da so določene dejavnosti ob torkih, četrtkih in sobotah prilagojene tvojemu tekaškemu navdihu.

Ker v začetku so s strani okolice seveda obvezni mešani občutki dvoma in navdušenja. Dvoma na podlagi izkušenj, saj veš, vsi tisti začetki hoje v fitnes, hujšanja po ločevalni, ponesrečenih čipk v predalu, pozabljenih zelenih spodnjih hlač na dnu predala. Navdušenja pa, ker je tokrat videti resno. Vrnil si se iz jebenega deževnega, mrzlega januarskega večera pa vendar ves žareč in nestrpen čakajoč četrtka. Družina se veseli s tabo. Ni se ji težko odpovedati oziroma prilagoditi določenim rutinam. Na začetku je vse skupaj celo še stimulativno. Prvi uspehi, skupno veselje, vse je kul.

Potem pa... saj bi še šlo, če bi bil to pač torek-četrtek-sobota. Vse se da prilagoditi. Ampak kaj ko počasi vse skup postaja konfuzno. V glavi se ti naseli nek jaz sem svoboden črviček, ki kljuje, da je takle vkalupljen tek brez veze. Zaupaj občutku. Pojdi ko ti paše, ne pojdi ko ti ne paše, ne pojdi ko ti paše, zakaj bi se podrejal?! Vse skup je sicer fino in v redu ampak za družino postane malo naporno. Nikoli ne ve, kdaj boš na razpolago, danes, jutri, zjutraj, zvečer. Pa to ni glavni problem. Družina te ljubi in se ne kuja. Vse za tvojo srečo. Glavni problem si sam. Danes je tak lep dan. Zvečer grem tečt. In oznaniš. Zvečer grem teč. Ok, družina te ljubi in se prilagaja. Vse za tvojo srečo. Čeprav ni čisto prepričana če si sploh srečen. Vsaj zgledaš ne tako. Spet bo sicer treba prestaviti par planov, ampak zate vse. In potem... Potem pa se ti zvečer ne da. Pravzaprav bi šel raje kar zdajle popoldne namesto zvečer. In smo tam. Še enkrtat težit vsem skupaj, še enkrat zahtevati, da se upoštevajo vse te tvoje kaprice. Potem greš nekje vmes med zvečer in popoldne in nasredi tadolgega teka ugotovš, da ti ne gre in zaviješ domov. Tako je potem cela družinca zvečer recimo doma, namesto skupaj nekje drugje, kar se je prestavilo, ker si imel tek. Ampak saj pravim - družina ne reče nič, tudi zameri ne. Še vzdihne ne. Mene pa kljuva.

Evo, pa napiš to na twiter.

Pronator was here...

2011-09-19T09:48:00.000+02:00

... and I'll be back!

7000

2011-09-01T13:34:00.001+02:00

Te očaranosti s planinami preprosto ne razumem. Rineš gor, gor, gor, pa dol, gor, dol, pa še malo dol pa gor pa dol, potem se razgledaš naokoli in greš spet dol pa gor pa dol, pa dol, gor, dol in na koncu dol, dol, dol. In? In nič: izpostavljena mesta z majavimi klini, kamenje, plazovi, pa žulji, odrgnine, praske, črni nohti, opekline, boleče noge, žeja, da ne govorim o vstajanju sredi noči, povrhu ponavadi celo med vikendom (!), take reči. Nisem zato zadnjo resno reč višjo od Ciclja opravil natančno na današnji dan dve leti nazaj? Jp, dve leti je tega kar sem se med sestopom s Triglova nekaj vzhičeno cmeril.

..."Ko je bilo že jasno, da je glavnina za nami se pri domu oglasi muzika, očitno gre na pot večja organizirana skupina. Res jih med steno in domom začnem srečevati. Večina starejših žensk po skupinah z vodniki, nekaj samih, večina pa v navezi z vodniki po dve ali tri. Čisto na koncu, že skoraj pred zadnjim vzponom do doma pa vodnik in z njim preplašena gospa. Čisto odločno stopa za vodnikom ampak vidi se ji da je še malo prej stopicala in premišljevala kaj naj. Ampak Triglava ne da - nepretano pogleduje proti njem. Mora ga imeti. Vodnik pokliče drugega. Poslušaj reče, jo bova dala vmes da bo navezana na oba. Prisežem, da sem zagledal nekaj v njenih očeh. Vse skupaj je bilo v tenutku tako čudno. Jaz ki se vse te tedne kar nisem zmogel do konca odpreti, te ženske, ki so negotovo stopale proti steni, gospa, ki se je odločila - in spet jaz, ki sem zmogel vse te reči, vse skupaj se je tako čudno zlilo v ta trenutek, Stol, ki nas je tako bahavo opozoril, da smo majhni, pa prijazna Planina z žganci in mlekom pa veseljaški Storžič, za njem pa težaški Grintovec in jaz na vrhu Triglava in dol iz njega in spet tisti njen pogled najprej prestrašen potem pa tak čuden(*), gor grem... Evo, zajokal sem. Tako, čisto zares. Kar privrelo je iz mene, tak čisto taprav, ko ga ne moreš zadržat. Trije kratki ihtavi vdihi in solze v očeh, potem pa šmrkanje... Najprej sem ga dušil nazaj potem sem pa vseeno popustil. Klinc gleda, moji so bili pet minut pred in za mano za ostale pa me ne briga. Dajmo si duška! "...

Potem sem imel kar mir. Do zadnjič, ko me sredi prijetnega hladnega večera (po vročem soparnem dnevu) pokliče organizatorka ŠD Krti, da so nekaj tuhtali in da že dolhgo nisem šel nikamor z njimi in da je v nedeljo neko prečenje, nekakšen Vogel ali kaj. In sem rekel ja seveda, ni problema, z veseljem. Potem je večer mineval in je bilo lušno, meni pa je začelo nekaj brleti tam v ozadju. Kaj sem se pravkar zmenil? Kakšen Vogel? Kakšna Črna? Kakšno prečenje? Pa da ni to tista štala, ki sta jo zadnjič precej nazorno opisovala Krtinca na svojem blogu, češ da je kar jeba in da traja. Oziroma, če sem pošten, onadva sta uživala. To, da je jeba in da traja in traja se je izoblikovalo v moji glavi! In sedaj ti mrtvo hladno rečem - Ja, seveda z veseljem. Sledila je seveda spet panika, če sem za na triglav moral iz Ljubljane po opremo na Boršt je sedaj situacija obratna, štart z Boršta pa še ovinek v čez Šiško, da naberem opremo. Kar je spet pomenilo vstajanje sredi noči. Ob treh, presneto! Pa vožnja, vožnja, vožnja...

O samem izletu ne bom govoril. Kod smo hodili in statistično obdelavo prepuščam Alešu in Heleni, sta veliko bolj spretna. Samo primerjajmo recimo moje in njune fotografije... Razlika je očitna. Sam se med takim pohodom, kjer se odpirajo po mnenju mnogih in tudi po mojem mnenju najlepši razgledi, raje posvetim malenkostim. Vasici nekje spodaj, daleč spodaj. Gosenici na poti. Oblaku v obliki kamele. Planikam ki rastejo točno na sredi kamnite poti, pa jih nihče ne pohodi. Vrtenju filma v glavi, kako so tisti naloženi skladi pred Rodico "miljone in miljone let" rinili proti nebu. Premišljevanju o imenih gora, kako so nastajala, kako so jih uskladili tisti, ki so na vrh gledali z različnih strani? O gravitaciji in tretji dimenziji brez katere ne bi mogla obstajati, ali pač? O ljudjeh, in živalih. O tem, če bi lahko natreniral kozo, da bi dala tačko za košček kruha? O vsem takem in še o marsičem. Tok misli je sem ter tja prekinil veličasten pogled na Triglav, pa pogled na jezero, iskanje Jadrana tam daleč, pogledi na vrh te ali one gore.

Na koncu sem bil zmatran. Niti na misel mi ni pršlo, da ne bi uporabil gondole (čeprav mi je bilo potem žal) za spust z Vogla. Vidite, tule je razlika med mano in drugimi. Jaz sem imel čisto dovolj. Naužil sem se razgledov, izzivov, sonca, zraka, narave in vsega tega, sedaj grem pa domov. Tek je tek, gore so pa gore.

Sem pa potem naslednji dan na račun tega izleta najprej prešprical in prestavil, dan kasneje pa kar malo skrajšal predviden tek. 7000 kilometrov bo čisto dovolj.

Več stvari.

2011-08-20T09:58:00.000+02:00

A je res že več kot mesec dni od zadnje objave? Pa saj ne more biti. Po temle zadnjem zapisu najbrž zgleda kot da sem kar nekam poniknil ampak ni čisto tako. Kar poglejte.

Dolenjček.
Dokončno in tudi uradno sem se preselil na Boršt. Čedalje pogosteje sem namreč zbežal tja med moje kuclje, v sredino bele komunikacijske in vodovodne lise. Kar je imelo kar nekaj posledic. Prva in najbolj očitna je ta, da je PST zamenjala proga Borških 10000. Po eni strani fino, po drugi pa kar naporno. Imam pa vsaj izgovor, zakaj nikakor ne tečem vsaj malo teku primerno hitro. Druga posledica je, da je težko ujeti čas in kaj napisat na blog, ker mi tam gori lovi samo osnovni GPRS signal, pa še to bolj slab, o kaki 3G povezavi ni govora. Je pa res, da je taka zaostalost imela eno pozitivno posledico: skupaj s še petimi sosednjimi občinami smo bili izbrani na natečaju za izgradnjo optičnega omrežja s pomočjo sredstev EU za razvoj podeželja. Kar pomeni, da bomo imeli prej optiko kot vodovod.

Ananas
Preko Ajde sem spoznal tudi ustvarjalca spletne nadaljevanke Dan ljubezni (pravkar so jo dali na DVD, ki se dobi na http://www.partis.si/torrent/podrobno/181938). Krasni fantje, veliko energije in ustvarjalnosti imajo, kar je danes prav vrednota. Ko so za snemanje reklame potrebovali enega "ta starega" sem bil prav vesel, da sem lahko vskočil in tako sem postal zvezda reklame, ki se vrti na TV3. Lušna izkušnja, prav zabavno je bilo.

Krtinski ~~poziv~~ ~~izsvet~~ posvet
Še eno lepo popoldne med srčnimi, je pa bil hec, kako so me proglasili za špilferderberja, ker sem v Krtino kar pritekel naravnost iz Šiške. Če bi opravil trening lepo prej (ali kasneje), se preoblekel in prišel na Krtinski posvet bi bilo vse v redu. Ker sem pa trening spremenil v pot, je bilo pa zanimivo. Še bolj zanimivo pa je, da bi bilo še najbolje zamolčati razdaljo. Če vam rečem, da sem razdaljo med Ljubljano in Krtino pretekel v dveh urah in pol se sliši še kar imenitno. Če vam povem, da se je komaj nabrala razdalja enega polmaratona je pa vse skup bolj bogo. Ampak kot rečeno, ker je počutje izvrstno me tudi počasen tempo ne moti.
Sam posvet pa je bil prav res zabaven. Vmes smo si celo ogledali kraško jamo in jamarski muzej v bližnji okolici, na sploh pa jedli, ležali in čvekali. Pa še pasalo je!

Trening
Sem že povedal, da mi gre zadnje čase bolj počasi? No, zadnje čase mi gre tek bolj počasi. Sem pa zato ukinil neprestane deset+ kilometrske teke in vadbe razdelil na dva kratka, enega povprečnega in enega dolgega na teden, + počitek vsak četrti teden. Tak način mi kar ustreza. Pa čeprav je povprečni tempo meseca julija padel na 7:09, ta mesec pa se vrti okoli 7:00. Tudi prav.

Boršt
Letos pa je narava obrodila, da je veselje. Krompir, fižol, paradižnik, solata, kumarice, buče, paprike, gobe, vsega je zdravega in v obilju. Pravi užitek.

Od Vršiča pa do jezera

2011-07-11T12:55:00.000+02:00

Na roki sem imel uro, ki jlahko natančno sledi mojemu gibanju in zna izpisati položaj na cel kup različnih načinov, ga po želji shrani in mi poišče pot domov, ki točno ve, kako hitro mi bije srce in kako dobro, prepočasi ali pač pretirano je to zame osebno, ki mi ponudi 5 načinov optimalnega treninga in me z nežnim tresenjem opozarja, kadar skrenem z začrtane poti, ki brez truda preračuna koliko kalorij sem porabil v zadnji uri, ki me na klancu lahko sproti obvešča kako strm je v ta klanec v resnici v odstotkih, ki mi šteje kroge in/ali kilometre, ki sama od sebe ve, kdaj bo točno na tem mestu sončni zahod in še cel kup drugih reči, ki jih spretno križa med sabo v preračune, grafe in navidezne sotekmovalce.

Na nogah sem imel antibakterijske nogavice z tehnologijo pospešenega odstranjevanja vlage in posebno ojačitvijo nekaterih predelov za preprečevanje žuljev in večje udobje, z gladkim šivom in odsevnikom nad gležnjem, s posebno obliko (in oznako) posebej za levo in posebej za desno nogo.

Obute sem imel tudi superge s posebnim podplatom za blažitev pronacije, odličnim blaženjem in dvojno val ploščo za še posebej stabilen prenos teže od pete k prstom. In pri prstih še dodatno blažen del za večje udobje.

Oblečene sem imel spodnje hlače sešite iz vlaken z mikroskopsko majhni srebrni naelektreni delci, ki preprečujejo razvoj bakterij pri potenju, povrh pa so tudi anatomsko oblikovane, elastične, omogočajo maksimalno svobodo gibanja in popolno udobje. Čez sem imel tekaške hlače narejene iz zračnih materialov, ne samo anatomsko ampak tudi ergonomsko ukrojene s čimer izboljšajo prekrvavitev nog, jih bolje oskrbijo s kisikom ter tako omogočajo njihovo hitrejšo regeneracijo, zmanjšujejo možnost nastanka krčev ter povečajo moč in vzdržljivost.

Tudi majica, ki sem jo nosil je bila ergonomsko oblikovana, za nemoteno gibanje pa je poskrbela z lahkimi in mehkimi materjali, ki se hitro sušijo in ponujajo odlično kroženje zraka. Ščiti celo pred UV žarki, vgrajene pa ima tudi zračnike.

Bil sem hidriran, imel sem zalogo OH, nisem začel prehitro, vremenske razmere so bile v redu.

Tekel sem pa za en kurc.

Kar pravzaprav ni nobena katastrofa, me pa včasih še vedno preseneča, ko me kdo vzame za referenco svojih dosežkov. Narobe. Referenca, če že mora biti, so lahko dosežki boljših od sebe ali pa - še bolje - najboljši lastni. Jaz se že od konca 2008 enostavno ne najdem in ne napredujem več in najboljši in najprijetnejši tekaški dnevi so od takrat. Pa s tekom danes ni nič narobe, da se razumemo, nasprotno: še vedno mi je v užitek ampak napredka pač ni nobenega in s tem sem se sprijaznil. Nikdar več pod poldrugo uro na Vršič in nikdar več pod uro na desetki. Hja, sem pa svojega navideznega sotekača v uri nažgal za slabih 7 minut. To je pa tudi nekaj ane?

25 kilogramov

2011-07-04T10:26:00.000+02:00

Tole me je pa pičilo: ker na Dolenjskem še nisem nalepil protireklamne nalepke so mi začeli poštarji dvakrat tedensko dostavljat vse tisto papirje, ki me vabi v nakupe. Kar me je presenetilo je količina le teh. Ker jih v Ljubljani ne dobivam, si nisem niti predstavljal, kako se je to razpaslo. Ko sem zadnjič tedensko bero vrgel na tehtnico je pokazala osupljivih 480 gramov. Skoraj pol kile!!!

Od prijatelja v tiskarni sem izvedel, da običajno reklamni materjal tiskajo v 360000 izvodih (vseh gospodinjstev v Sloveniji je okoli 650000) kar pomeni, da gre samo za reklame tedensko 172 ton papirja. V enem letu torej 9000 ton!

Evo, še danes grem po nalepko. Bo 25 kg manj...

Naša moravska

2011-06-28T22:34:00.002+02:00

Mi smo plavi

Trije srčni, dva klopa, da o bograču sploh ne govorimo

2011-06-23T13:49:00.003+02:00

V bistvu se mi sploh ne gre. Kaj mi bo 14 ur vzpenjanja in spuščanja in spet vzpenjanja in spuščanja in še vzpenjenja in še spuščanja, za vsakim vogalom pa ima človek na razpolago samo en krasen pogled na 100 km oddaljeno cerkvico na vrhu hriba češ, lej, TJA moramo še prit. Čez dolino seveda. Sredi noči se torej malo premetavam, kot bi imel tremo, vmes pa sksčem na balkon. Morda bo pa nevihta? Taka mega nevihta, kot je bila recimo v Brežicah? Nič. Še oblačka ne poštenega, ki bi zakril to blesavo luno.

Kdaj sem pravzaprav začel gledat na vreme? Na začetku sploh ni bilo važno, kakšno je vreme. Dežuje? Ni problema. anorak, pa gremo. Sneg? Še manj. V kratkih rokavih, če je treba. Toča? Ušpičene prekle, žive žabe? Roj kobilic? Ni važno. Danes je dan za tek. Danes se gre pač teč in vse ostalo je pač prilagajanje. Potem pa je počasi začela najedati plundra, potem sneg in nazadnje že dež. Ne nevihta. Samo uscalo se je mal, pa je bilo prec zmrdovanje češ, kdo bo pa po lužah tekel. Nekaj skupnih torkovih rekreacij po obupnih razmerah je pač dokazovalo drugače ampak čim sem bil sam je bilo vse po starem. Prevroče, prehladno, presoparno, premokro, preveč sonce nabija, preveč piha, preveč folka je zunaj... Včasih pa... evo berem iz dnevnika pod "razmere": "Mal gre dež, mal pa šćije.", "Dež, luže, dež, luže, luže, dež.", "Dežek pada, dežek greeee.", "Dež, jebeni dež." in končno lani konec novembra: "Sneg, dež in še malo snega." In od takrat samo še: "Zvečer, še vedno toplo za ta čas." "Zvečer, hladno po toplem dnevu." "Toplo, pomlad, zvečer." In take. Navsezadnje tudi zadnjič, ko sem potem bentil na tistega džukca - zakaj sem pravzaprav vedril pod streho namesto da bi tekel dalje? Kdaj sem pravzaprav ratal tako občutljiv? Ali pa je vse skup samo izgovor za...

Ojej, saj bo treba že vstat! Štartamo menda že ob pol šestih!

Ko sem enkrat tam, mi je seveda takoj vse kul. Vedno nekaj cepetam ampak ko se začne, sem čisto dobre volje. Aleš naju tera, ker si vedno vbije v glavo, da je treba lovit neke čase ampak na srečo ima Rajko dovolj izkušenj, da zna držat enakomerni tempo. Vseeno pa me naenkrat prešine, da je vse skup brezveze. Kaj pravzaprav počnem jaz tukaj? En ima za sabo 60 kilometrov in 3000 višincev v enem dnevu, drugi je v 24 urah pretekel 100 kilometrov grosupeljskega teka sreče. Kaj pa jaz? Moj zadnji dosežek je bil borški 4,2 km dolg krogec. Peš. Z Royem. Pa nič mi ne paše. Najprej ti garmini, že prec na začetku kažejo vsakemu nekaj po svoje. Pa spodnjih hlač nimam ta pravih, že čutim, kako me žulijo. Tudi mi ni jasno, zakaj si nisem pripravil pravega napitka v meh, če sem že tisti nahrbtnik vlačil, tako sedaj kolovratim s plastenkami. Pa še superge. Če si jih preveč zategnem me spredaj nekaj tišči. Ker pa sem jih zategnil premalo mi sedaj desno nogo spodvija in kmalu me vse skupaj boli. Te superge definitivno niso za hojo. Ali pa em kupil prevelike? Za jesti imam pa samo sendviče in napolitanke. Za silo bo. Še dobro da imam tudi specialne energijske gele. Če me bo vmes ravno pobralo. Skratka: upam da mi bo vseeno nekako uspelo vse skupaj.

Kar privede do vprašanja, kdaj sem začel tako komplicirat? V tistih časih sem tekel od enega kamna do tistega drevesa in od tistega drevesa do kozolca in od kozolca do ceste, Pa nazaj. Vsakič oprezajoč do kod bom prišel v minuti, dveh, petih, petnajstih... se prav spomnim, kako sem si en torek rekel - ha, v četrtek bom prišel pa naprej od tistega kozolca. Predvsem pa mi v tistih časih ni bilo čisto jasno kaj bi z izrazi kot so pronacija, tempo, aerobni trening, hidracija, glukoza, glikemični indeks in take. Da ne bo pomote: nekako sem si predstavljal kaj pomenijo ampak čisto po svoje sem jih malo pomešal, predrugačil, malo dodal in malo odvzel, malo še spremenil na sredini in to je to. Tako sem recimo brez kakšnih posebnih priprav tudi prvič odtekel 20 kilometrov vkup. (http://sites.google.com/site/leppameteninskromen/pot-do-prve-polovicke#TOC-602). Čisto v stilu - kaj pa otrok ve, kaj je to 20 km? Eno flaško vode sem si pripravil tam pri kaselcu in še tisto sem s težavo pogoltnil, ko sem šel v drugi borški krog. Ali pa kakšen teden prej, prvih 15: kakšno navdušenje! In če smo pošteni - kakšen tempo! 25 tednov teka in 15 kilometrov s 6:16!! Brez vode, brez glukoze, brez specialnih spodnjic. To so bili časi, ko sem mislil, da bo šlo večno tako kot v svetovni ekonomiji: pospešena rast. Pa se je - kot svetovna recesija - tudi tu ustavilo. Pač najprej nisem verjel in sem menil da gre za začasen zastoj. Ki se je kar vlekel. In nazadnje padec motivacije in celo nazadovanje. Potem pa se je začelo: take supergice, pa drugačne supergice, pa take gate pa une štunfke, pa CEPke, pa glukoza, pa izostar, pa taka urca pa drugačna urca, pa brezžični mp3, pa ruzak z mehom, pa garmin pa ena kniga, pa še ena knjiga, pa tak trening pa drugačen program treninga pa vudu lutke, pa polna luna in tako naprej. tek je šel pa samo še navzdol.

Sedaj me pa res že vse boli. Te superge res niso za takole hojo. Očitno ne pašejo na mojo nogo. Je zanimivo, da nimam nobenih problemov za gor, dol me pa vse štema. Pa med nogami imam vse ožuljeno. Vseeno pa v srcu postaja vse topleje. aleš nas je sicer poskusil priganjat še bolj, no uspelo mu je skrajšati čas na slabih 11 ur. Kar se meni osebno zdi čisto v redu. žal sem čisto preutrujen, da bi pokazal kako sem vesel. Takele mi manjkajo. Predvsem pa druženje po takih podvigih. Bograč recimo. Pa nimam obstanka, Boršt čaka...

Še zadnje vprašanje: kdaj sem pomembnost druženjenja postavil na drugo mesto?

Me je kdo klical?

2011-06-13T22:07:00.000+02:00

Se zgodi, da je kdaj človek malo raztresen in hiti. Še posebej zjutraj. Da sem v naglici pozabil na mobitel tako ni nič pretresljivo čudnega. Navsezadnje zadnje čase telefonček uporabljam za kuhanje jajc, branje novic, iskanje podatkov, telefoniranje in seveda kot budilko. Tako ni čudno, da kdaj ostane nekje ob postelji. Zagata je bila tokrat v tem, da je bila postelja na Borštu, kamor se nisem kanil vrniti vse do petka. Tri dopoldneve torej in dvakrat gremo spat časa. Kako me je oblil mrzel pot na pol poti do Ljubljane! Ampak nikoli ne veš. Morda pa, uh morda pa se je zgodil čudež in je zadaj v torbi. Upajoče naročim Darji, da me pokliče, potem utišava radijo. Oprezam za brnenjem in žvrgoljenjem pa nič. Oh, jasno da nič. Prav VIDIM ga kako ždi tam ob postelji in ne tule zadaj v torbi. Tri dni. Ah!

Najprej sem se delal, kot da je vse v redu. Pa ni bilo! V žepu sem čutil tresljaje (najbrž se temu reče pritiki, kot ekvivalent lažnih občutkov dotikov prividom in prisluhom), na veceju mi je bilo naenkrat dolgčas, za najnovejše trače sem izvedel šele pri kavi, še jajca mi ni uspelo skuhati v mehko.

Drugo dopoldne sem takoj ob šestih razposlal urgentno pošto vsem bližnjim in dalnim sodelavcem, da naj me do petka popoldne kličejo samo na interno številko, da sem prek mobija nedosegljiv. Kdo ve, če ne bo potrebno ravno danes reševati fabrike, mene pa ne bo moč dobiti?

Popoldne sem tresljaje čutil vsepovsod, v torbi, na zadnji klopi avta, prsnem žepu neobstoječe jakne, enkrat se mi je celo zazdelo da slišim znano melodijo. Tako zelo živo, da sem se poklical prek skypa, da se prepričam. Pa nič: izzvonilo je v prazno.

V petek sem izgubljeno taval od internega telefona do sestankov in nazaj. Kaj če me ravno zdajle nekdo besno išče, jaz pa se mu ne javim? Pokličem šefico, da ji razložim da... aja, da ve, da je prebrala pošto in da nima časa - klik. Gledam na uro, pa se nikamor ne premakne. Pokličem jih še ene par, če so me slučajno iskali... ne? Ok. Končno, čas, da grem domov. Če bi skočil še na eno pivo? Hvala, ne morem. Šibam domov, moram eee, saj veš. Doma mi ta velka tamala pove, da me je pomotoma klicala, da ne bom čudno gledal. Da bi mi povedala da je danes na faksu - Ja, ja, ok, sedajle nimam časa, te pokličem z Boršta.

In potem še vožnja. Preklet SCT in stečaj in razrita cesta in izmenični semafor. Najmanj pol ure je gorela rdeča!

Končno. Avto ostane parkiran napol, hitro švignem gor, v sobo in - lej ga. Bogi. Na tleh, revež, vibracije so ga spravile z roba police na tla. Ampak še dela, še žmiga, ta prav dec, močan in pogumen. Začutim ga v roki, tako domač in prijeten je dotik. Potem pogledam ekran.

Imate (3) zgrešene klice in 0 sporočil.

Samo en dim

2011-06-09T23:59:00.001+02:00

V bistvu ti gre dobro. Celo malo evforičen si. Končno, koončno, končno ti je je uspelo. Končno si svoboden. Čeprav... Najprej misel samo za trenutek obvisi tam nekje zadaj. Lahko bi recimo... Zakaj pa ne? Enkrat ni nobenkrat. Toliko da DOKAŽEŠ da zmoreš. Samo eno, samo en dim. Da pokažeš, kako se lahko obvladaš. Naenkrat je ideja živa. Ja, to bo en tak poseben obred, povlekel jo boš s polnimi pljuči, izpuhal z obročki, sedaj lahko, sedaj si gospodar. Ker veš da TI NI TREBA če nočeš, vse je v tvojih rokah. Trenutek je magičen. Podržiš jo med prsti, navlažiš ustnice. Nežno jo objameš. Tvoj najljubši zipo značilno žvenkne. Tlenk. Nič. Tlenk-tlenk-tlenk. Nič, jebenti! Prekleti bencinarji, par tednov v predalu... Živčno začneš brskat po predalu. Nič. Po omaricah, škatlah, policah. Šibice za na Žale so prazne. Sedaj že veš. Ne gre za en dim, gre za kapitulacijo, gre za poraz. Potrebuješ jo. Mogoče je kak vžigalnik v avtu? V nemarni domači halji čez pižamo in kar v natikačih ugotoviš, da ni. To je groza. Ne samo, da si požrl vse obljube in besede, ne samo da si še enkrat klonil, podlegel skušnjavi, priznal odvisnost, ne samo da si popolna nula, povrh vsega si, da bo stvar res do kraja bedna v bistvu ostal BREZ tega prekletega dima! Vendar borbe ni konec. Niti na kraj pameti ti ne pride, da bi naključje izkoristil sebi v prid in morda res prenehal, v bistvu nadaljeval z dano si obljubo. Ne. Okužen si že, spet si jo čutil med ustnicami. Štedilnik! Plin! To bo. Prijeten tik-tik-tik in plin zagori. Ogenj! Sedaj bo to, to. Poskušaš prižgati konico. Komaj ti uspe, ko začutiš, da se ti smodijo trepalnice in vrh las. Jezno se umakneš in ugasneš plin. Ko jo hočeš vzeti iz ust ostane prilepljena na ustnice, zato ti prsti zdrsijo vzdolž do žareče konice, kjer se opečeš, konica pa zleti na pult. Drek! Prisloniš ocufan vrh na konico, hitro vlečeš, da oživiš žerjavico in nato končno sedeš. Povlečeš jo s polnimi pjluči in poskusiš izpuhat obročke. Ne uspejo. Kakšna beda. Počutiš se tako zelo bedno, da kar boli. Z opečenima kazalcem in sredincem, ožganimi trepalnicami in vršički las, osmojenim pultom in mokrimi natikači povlečeš še enkrat, dvakrat, potem jo jezno potlačiš. Jutri se moraš na poti v službo ustavit na črpalki.

To zgoraj je vse res. Sem sam doživel in ne enkrat. Sedaj že približno 7 let, 8 mesecev in 13 dni ne več, spomnil pa sem se zadnjič na vse skupaj ko je minevalo 11 dni od zadnjega teka, treniral pa nisem že 16 dni. V bistvu mi je šlo dobro. Celo malo evforičen em bil. Končno, koončno, končno je uspelo. Končno sem, po zgledu nekaterih postavil superge v kot in prenehal bit suženj torek-četrtek-sobotnih matranj. Ampak. Najprej misel samo za trenutek obvisi tam nekje zadaj. Lahko bi recimo... Zakaj pa ne? Enkrat ni nobenkrat. Malo še cepetam, potem pa se odločim. Gremo! Zadaj za Žužemberkom na desni sicer nekaj najeda neka siva gmota, ampak, kot pravijo - ko se nad Žužemberkom jasni se len veseli, torej mora biti tudi obratno! Ni šans, da bo dež. Gremo! Nobene točke X, kjer običajno... kjer SEM običajno določil začetek teka, nič, samo en tak sproščujoč vesel tekec. Samo en dim! Še malo pa bom zajel s polnimi pljuču! In v trenutku se nekaj oglasi z LEVE. Jep, ko pa pride s trebnega je pa konec. In ko mi pogled zaide na levo mi korak skoraj obstane na polovici. Uh. ČRNO! In po 3,47 sekunde se tudi ulije, da kaj takega še nisem videl. Grem pod napušč nekem zidance in se smilim sam sebi. Da bi bilo vse skup RES še malo bolj bedno se od nekod priklati še sosedov pes, ki je bil očitno nekje v vasi. In - prisežem - me pogleda: ti, kaj pravzaprav midva počneva tu spodaj pod to strehco? In - kaj naj mu rečem? Da sem v šestnajstih dneh našel ravno to polovico ure, da se vrnem v tekaške vode, nakar se vrnem samo v vodo? Nj se mu zlažem da mi, ljudje, to počnemo pravzaprav za zabavo? Naj mu priznam, da sem se zajebal in prelomil obljubo, nakar ne morem potegniti niti enega kilometra?

Kakorkoli, nič ni kazalo, da bo nehalo. Moker, moker, tu ni več pomoči. Počasi se odpravim proti domu. In v trenutku, ko si zamislim, da bom hitreje doma če stečem, se jta presneti đukec ustavi natančno pol metra pred mojo špuro, da se otrese.

Jutri moram iti v drugo smer...

Proti ničli

2011-05-27T13:39:00.002+02:00

Absolutna ničla ustreza stanju, ko so vsi atomi in molekule v osnovnem stanju, torej najnižjem mogočem energijskem stanju, in imajo najnižjo mogočo kinetično energijo.

Wikipedija, Prosta enciklopedija

Ničenje odpadkov

V zadnjem času se ogromno govori o recikliranju odpadkov, onesnaženju s polivinilastimi vrečkami, ločevanju, postavljanju ekoloških otokov in podobnem. Ko sem zadnjič na kontejnerju za papir zagledal nalepko, ki opozarja morebitnega tatu papirja iz kontejnerjev, da je kriminalec me je spreletelo. Kdaj vendar se je iz jamrajije kako se nič ne splača in kakšno uslugo nam delajo, ko nam blagovolno dovolijo odlagati papir v njihov kontejner vse skupaj obrnilo v ogromno poslovno škodo, ki da jo imajo lastniki kontejnerjev. Češ: ko je papir enkrat v kontejnerju je naša last. Sprašujem torej, kdaj bo šel za zapahe tisti, ki je otrokom tako elegantno ukradel končni izlet plačan z akcijo zbiranja starega papirja in tekmovanji med razredi. In danes, zaprmej, bi šlo veliko lažje, če samo pomislimo, koliko recikliranega papirja bi lahko nabrali samo iz kartonastih škatel, ki so v velikih večstanovanjskih blokih namenjene zbiranju letakov ki romajo tja neposredno iz poštnega nabiralnika. Saj vsebina tiste kartonasta škatla pa menda ni last stanovalcev?

Ponovno me je spreletelo, ko sem si privoščil nek makrobiotični jogurt z jako lepo slikco na lončku. Ko človek skoncentrirano je jogurt marsikdaj opazi, kar mui je dotlej ušlo. Namreč: slikca ni natisnjena na sam plastični kozarček, pač pa je okoli kozarčka ovita kartonasta zibelka. In še eno presenečenje: nekje ob robu je zavita puščica s skrivnostnim sporočilom: več informacij. Poglej ga čudo, ko potegneš za puščico se kartonasta srajčka pretrga in na notranji strani so dotiskane informacije o neverjetni koristnosti migetajočih bakterij v jogurtu in na koncu še - informacija, da so oni pa tako zelo osveščeni , da so ta kartonček natiskali na recikliran papir in da naj ga, ko jogurt pojemo, ločimo od plastičnega dela in kozarček vržemo v en, kartonček pa v drug kontejner. Da bomo tako res pripomogli k lepši prihodnosti. AaA? To, da so iz enega odpadka sproducirali dva jim ni potegnilo???

Še dvakrat me je moralo potem malo drezniti. Prvič ko sem nekje ujel prispevek, kakšno svinjarijo da puščajo naši otroci ko se zvečer zapijajo pred maksijem. Groza! Koliko praznih steklenic in plastenk! Da jih ni sram! mi smo bili čisto drugačni. Seveda smo bili. Boh ne daj da je kdo razbil kakšno steklenico ali da bi ostala ležati v travi. Ker če ti je uspelo nabrati pet praznih si za kavcijo dobil polno novo!!! Drugič ion dokončno pa sem se zamislil ko sem za hišo zagledal (spet) poln žakelj piksen in plastenk pripravljen za odvoz na ekološki otok.

Spreletelo me je torej, da smo navadni bedaki. V imenu kapitala kupujemo vodo (!!!) v plastenkah, pivo v pločevinkah, jogurte v kartonastih srajčkah, deset vijakov zavarjenih v trd plastični ovoj, živila s trojno ovojnino in dodatnimi deklaracijami v 17 jezikih, elektronske naprave s priloženimi desetimi debielimi knjigicami v desetih neznanih jezikih in bledo fotokopijo slovenskega prevoda teh knjižic in še in še, samo poglejte malo v vaše koše za ločene odpadke.

Moje srčno mnenje je, da bi morali odpadke odpraviti na začetku, ne na koncu. Sam sem se odločil poskusit zničlirati odpadke na najmanjšo možno mero. Najprej sem se na hitro rešil preostale zaloge piva v pločevinkah in nabavil zaboj. Naj povem, da mi je že od nekdaj veliko bolj všeč pivo iz steklenice, le pred leti so mi malo skazili veselje z uvedbo zelenih steklenic. enako sva z velikim veseljem naredila z radensko in donatom: zaboj šestih steklenic radenske po liter je celo skupaj s kavcijo cenejši od štirih plastenk po poldrugi liter. Naslednji korak so živila. Za mleko imava že nekaj časa nabavljeno steklenico za mlekomat, no tu na borštu smo bolj na kmetih in ni nobenega mlekomata, ampak se bova že znašla. Moko že od nekdaj kopujeva v mlinu, embalaže je manj kot če bi kupovala po kilo. Čeprav - me prav zanima, če bi papil zbiral in oddal ne pa nosil v kontejner. Sploh veliko papirja porabiva za podkurit namesto kupljenih kock.

Glede ostalega pa... Naporno je, pa tudi izbira je lažja. KAj narediš, če si zaželiš točno določenih makaronov, pa odkriješ da so pakirani v kartonasto škatlo z izrezom za ogled prelepih makaronov, čez izrez pa je seveda plastika.

Skratka se javim, ko bom kaj napredoval!

Ničenje odnosov
Sem mislil tudi tu napisat eno krepko, kar mi leži že dlje časa na duši ampak mi zmanjkuje časa, pa bom prihranil za drugič.

Ničenje teka:
Hja takle mamo. Mineva 11 dan od zadnjega treninga teka in nič ne kaže, da bi se kaj sekiral. Mogoče mi je pa uspelo.

Čisto pravi dobrodelni tek

2011-05-24T11:25:00.004+02:00

Kot sem že omenil prejšnič:

Oh, sicer bo pa tako ali tako že čez slabih štirinajst dni nov dogodek. Kumi čakam!

Sicer pa me je tako usekalo tja med vretenca da ne vem, če bom do Brežic dober, pa vseeno.

Sam ne bom še enkrat lepil pobude od Alje, vse imate desno v blogrolli.

Upam da se vidimo!*

*Da ne bo pomote, jaz pridem v vsakem primeru!

Personal worst

2011-05-22T20:00:00.001+02:00

Pravzaprav nisem čisto prepričan ali sem razočaran ali ne. Ja, seveda, po eni strani je že pametno in sploh, da v takem primeru odstopiš, po drugi strani pa..., hja, kaj dosti pa tudi nisem naredil, da ne bi. Takole med nami: neprijetno me črviči v želodcu, da bi bil rezultat enak tudi, če bi se že prijavil za polmaraton. Rezultat pa je najslabši od vseh tovrstnih razdalj doslej sploh. Res je, da je bila vročina za popizdit, res je. Ampak kaj, ko dobro vem, da me vročina niti ni pretirano dajala. Hidriran sem bil zelo dobro, samo počutje je bilo čisto v redu. Enostavno se mi zdi, da sem vrgel puško v koruzo že davno pred startom. Če sem včasih ves teden pred tekmo živel za tisti dan, se tokrat nisem kaj dosti sekiral. Najbrž sem že vedel, da je vse skup letos malo čudno. Seveda lahko kupim eno najboljših ur, superge, izotoničnih napitke, majice in hlače, vse živo lahko kupim, tako, kao za dušo, ampak še vedno je treba vstat in it teč. Tako pa imam letos za 200 km manj v nogah kot lani v tem času in ravno toliko kilogramov manj volje za vaje. Po vrhu pa me ni prav nič razsvetlilo tam na koncu 21 kilometrov, kot je nekoga ob treh zjutraj.

Samo skomignil sem z rameni meneč, da je res bilo ful vroče (in so celo kenijci - no, en kenijec - je pritekel debele tri minute za mano), da me je ful sekalo v križu in bi bilo res neumno vztrajat, da se maratona sploh ne spravlja v salomonkah tečt, pa če so še tako hibridne in da bo pač treba mal bolj trenirat in bo.

Oh, sicer bo pa tako ali tako že čez slabih štirinajst dni nov dogodek. Kumi čakam!

Matraton

2011-05-16T14:14:00.001+02:00

Glede na to, da me od Radencev loči samo še 5 dni, ali kot smo včasih rekli "še petkrat gremo spat", so se začele dogajati stvari. Da se niso začele dogajati še bolj intezivno je posledica nekega občutka, da so Radenci "še daleč", zares vsekalo pa bo verjetno sedaj, ko sem preštel spance.

Kot prvo se mi je vcepila neka ideja, da tako slabo kot ta trenutek pa nisem bil pripravljen vse od sedmega tedna trinajstedenskega programa teka in hoje. Kar je sicer res, ampak čisto nobene potrebe ni, da se tega tako intezivno zavedam. Intezivno pa si sugeriram vse skup samo zato, da bom lahko, keh keh, uh, klinc, po prvem krogu častno odklopil in odstopil in oh, pač ni šlo več, veste, premalo sem treniral. Da pa ne bi slučajno ostal samo pri sugeriranju potem tudi zares manj treniram. Evo, od prejšnega torka, torej cel teden, sem si vzel počitek. V četrtek, ko naj bi bil en trening smo imeli fešto s ploščo mešanega mesa na žaru (!), v soboto smo imeli betonsko veselico, v nedeljo pa je tako ali tako padal dež. Takole gre torej, pet spancev pred mojim prvim pravim maratonom.

No, za vsak slučaj imam na zalogi še nekaj reči. Ravnokar, na primer, me je začelo nekaj trgati v spodnji čeljusti tam spodaj za modrostnim zobom. Kdo ve, če se bo uspelo razviti v kakšno pošteno vnetje. Nekako bolj pri srcu mi je varjanta, ki mi je na misel prišla med branjem poročila z Vogauskega 12 urnega teka. Ni bilo pet minut, pa sem že smrkal. Nekoliko manj pri srcu mi je neka nedoločna bolečina v levem kolenu in desni stegnenici. Aja, skoraj bi pozabil na strašaaaanski muskelfiber od že prej omenjene betonske veselice in gonjenja šajtrge navkreber. Za vsak slučaj se mi zdi tudi, da me spet nekaj seka tudi v križu.

Takole, vidite, pač ne morem nič obljubit, niti kaj bolj natančno planirat in napovedovat. Nekako okvirno sem si določil čas, ki ga bom dosegel če be ne bo pobralo že v prvem krogu in ne bom imel vnetja čeljusti, prehlada in/ali lumbaga, če se ne bodo vrnile stare bolečine v kolenu in stegnenici (saj se spomnete ketne?) in če bo v petih nočeh izzvenel še muskelfiber. Skratka, če se vse srečno konča bom maraton končal v 4 urah, 52 minutah in 48 sekundah (+/- 7 minut in 10 sekund).

Se javim!

Mura

2011-05-09T14:22:00.000+02:00

Meni je obisk štajerskega dela e-kipe srčnih vedno veselo doživetje, pa naj si gre za žurkanje na Ribniški koči (ja, NA, ker je hudo visoko, no v bistvu pa ob, v apartmajih), švicanje po Šentiljski poti, tekaško stavo ali pač sedaj že legendarnih Sladkih6. tokrat je šlo za remake športne stave in sicer Mura challangwe 2011. E-kipa ne bi bila srčna, če jo ne bi tokrat pretekla celih 5 minut počasneje kot pred štirimi leti. Pričakovali bi, da bo bremzal tisti, ki je rekel da ne bo nikoli tekel, po štirih letih pa se 7x vzpne in spusti s sv. Primoža in ker mu ni dovolj gre še en krog okoli ob žici okoli Ljubljani, naslednji dan pa na izziv. Izgovarjali bi se lahko tudi na tamaučka (ki to že dolgo ni več), češ, je le še mladenič in, mladost - norost, še ne zna razporediti moči. Pa sem tokrat za zmerni tempo poskrbel kar sam. Naj me koklja brcne če 100% vem kaj je bilo krivo, da se mi niti afnati ni bilo treba, češ, kako sem zmatran. Izgovarjal sem se na najbolj družbeno sprejemljivo reč, namreč na včerajšni kozarček ali pet preveč, češ, jebi ga Dolenjska pač, saj razumete. Ampak od mačka ne bolijo goleni in to tako, kot bi tekel prvič. Bolečine se pojavijo prej zaradi premalo treninga, prehudega treninga, obrabljenih superg in podobnih reči. In zadnjič je bilo kar se kozarčkov tiče še ~~malo~~ huje pa je šel naslednji dan skozi čisto spodoben borški krog. Kasneje doma sem se tolažil, da ja, seveda, sedaj imaš pa dokaz da so superge št 7 znucane in samo še za v smeti. In sem se tolažil dalje, da ja seveda, ravno fronta je prehajala in sam veš, kako te taka fronta vedno zjebe. Pa sem se tolažil naprej, da sem pač pretiraval zadnjič, dva dni nazaj, ko sem obrnil borški krog kontra in po ta hudih klancih rintal gor namesto dol. Kdo ve, kaj je bilo res, morda pa vse troje? ali pa - ha, tale je šele dobro zatipala "toplo"! - je vse skupaj že predigra radenškega maratona? Letos gremo na 42, ane, pa že nabiramo "saj ne bom zmogel" točke?

Naj bo kakorkoli, tek je kljub vsemu minil in čakalo nas je popoldne polno smeha, novih načrtov in novih/starih osebnih odločitev. Sladki vrh je zakon.

Izrazi zadovoljstva ob smrti Osame Bin Ladna

2011-05-05T08:34:00.000+02:00

Ste bili tudi vi zadovoljni ko so ubili terorista Osamo bin Ladna?
Meni je bilo pa nelagodno.
Vedno se počutim nelagodno ko slišim, da je bil nekdo ubit.

Poraz

2011-04-18T21:12:00.000+02:00

Morda je res, da Formaraton pač ni Sladkih6, pa vseeno. Moj namen je bil malo potrenirati za bližajoče podvige, ki sem si jih zadal za letos. Malo potipati kaj in kako. Kje sem. Kako mi gre. Pa kar nekaj ni steklo. Najprej sem imel občutek, da je kar nekaj čudnega v zraku, potem pa mi je bilo jasno, da nečesa NI bilo v zraku. Ampak to je čista subjektivnost. Ultra ekipe so bile čisto naelektrene. Mene pa kar nekaj ni držalo. Pa niti ne vem zakaj, ker po pravici povedano sem vse skupaj kar malo komaj čakal. Družba, e-kipa, tek v troje, čvek, smeh, te stvari. Pa kot rečeno kar nisem bil pri stvari. Čisto mogoče je, da je bilo vreme. Neprestano er je bližala in oddaljevala fronta in vse skup je bilo na robu nevihte. Mene po navadi v takih primerih prav "dol" tišči.

Potem je pravzaprav kar šlo. Srčni utrip, recimo, je bil krasen, le redko je zavil proti 150, sicer pa se je v glavnem držal pri 130. Kazalo je torej, da bo šlo vse skup precej zlahka. Sam pri sebi sem si želel priti do maratonske razdalje nekje v dobrih petih urah, to bi bila odlična popotnica in štampiljka za Radence. Potem pa so se iz vseh vetrov začele plaziti bolečine. Najprej negotovo na splošno, pač noge na pavšal, saj vemo, malo težke so, malo bolijo in to. Ampak to poznam. Mene tam proti 40 VEDNO prime. No enkrat me je. Na Sladkih6 sem v peti uri tudi mislil kar nehat, v šeti uri pa sem eksplodiral. Nekako sem s strahom stalno pričakoval, da me bo začela zbadat leva noga, potem pa se je kar naenkrat začelo desno koleno. Od kje pa sedaj to? Tiste EN-DVA-TRI štengce pred ciljno strmine so mi vedno pogosteje (mnja "pogosteje" je malo čudna beseda") vsekale v koleno. In to konkretno. In kaj naj sedaj? Naj vstrajam ali neham? Potrm pa spet nek Wegov miselni saltomortale. Ob ene treh pride Darja iz službe, kaj čmo tle do petih viset, bom jaz kar nehal. ITAK pa me ful kloleno boli. Kaj pa če si ga poškudujem? In sem šel s proge.

Še do danes si nisem čisto na jasnem ali je bilo prav da sem nehal ali ne. Včasih je pač potrebno malo stisnit zobe in to, pa je, ane? Ker, kako tipšično, danes sploh ne čutim da sem kaj tekel. Namesto kolena pa me je začel boleti zunanji lok levega sopala. Pa bodi pameten! Če bi do konca zgolj hodil bi gotovo dodal še kakšnih 10, 12 kilometrov, ampak zakaj? Joj, zakaj? Zakaj sploh teč? Zakaj sploh vse skupaj? Za prvo mesto? S Srčnim Rajkotom sva tako recimo dosegla drugo mesto med dvočlanskimi ekipami, če bi vztrajal bi bila prva. Pa res, zakaj. Predstavljal sem si, kaj bi se zgodilo, če bi v cilju razlagal o mojih težavah različnim skupinam ljudi.

Mojim srčnim prijateljem - seveda, saj si dosegel dovolj. Vsak kilometer šteje in če odstopiš sedaj si še vedno dosegel več kot si si kdajkoli sploh predstavljal. Ne tvegaj poškodbe.

Egotom tekaškega foruma: koliko si pretekel? Aha. No jaz sem pretekel toliko pa predvčerajšnim sem pretekel že enm ultramaraton zato danes nisem mogel še devedesetega kroga, ker se moram malo šparat ker grem jutri na ultzra tja pa tja, pa na začetkiu sem šel ful počas (3:39) ker mi je bilo ful nekaj slabo....

Starima tekaškim mačkom ala Zdravko, Inot, Pegaz, (in vsi ostali, saj jih poznate): Wega, ti si car. Teci po občutku. Če ti ne pšaše se ne sili.

Domačim, sosedom in znancem: Uau. 43 kilometrov? Uau. Uaaau. Uau. Pa še lahko hodiš?

Skratka, na koncu je pretehtalo. Gremo domov na Dolenjsko rekord pa naj počaka na kakšen drug dan. Pa tudi poraz bo moral še malo počakati.

Potrebnice

2011-04-12T21:09:00.001+02:00

No, pa sem spet malo zmeden. Danes mi je šlo po dolgem času spet dobro. Mislm - dobro, tempo je bil pač spet končno okoli 6, kar ni bil že od lanskega Ljubljanca (če ne štejem treh Barbarinih kilometerčkov). Po drugi strani pa me malo skrbi, ker se mi spet javlja tista udarjena mišica na levi nogi. Včeraj sploh, no, danes ne toliko ampak čutil sem jo. Tako da, uh, skrbi me dvoje: sobotni Formaraton in majski Radenci. Po eni strani se mi zdi, da bi bilo morda dobro, če bi vzel kake 14 dni pavze in masiral in mazal in gnetel in božal in trepljal tisto božjo mišico, po drugi strani pa - ha, časa pač ni več veliko!!

Tako da... Tako daaaaa, em, veste včeraj se mi je zdelo, da me vedno začne bolj boleti v teh točno določenih edinih supergah, ki jih imam trenutno aktivne v Šiški. Če grem v Salomonkah, ane, me splooooh nič ne boli (ali pa čisto malo, tako, kot danes, ne pa tako čisto veliko kot včeraj) Ampak salomonk je škoda za asfalt ane, torej sem se odločil da kupim.... emmm, še ene Salomonke. Ja kaj no, če jih pa rabim!! Nujno!

Sicer pa sem se te dni prav izkazal. Naravnost ponosen sem bil nase. Namreč v sredo dobil povabilo da se pridružim akciji "Kupiš 3, plačaš 2" v Hervisu in tako dobim že dolgo ogledano Garminovo 310ko za 266€.
To je sicer najugodneje, celo ugodneje od interneta ampak... ostal sem trden, kamnit, odločen in neomajen. Takole krut je bil moj odločni "NE":

Pozdravljen!
310ka me še vedno "srbi" čeprav sem si vmes nabavil nekaj brez GPS. Poleg tega kupujem še nove superge, tako da se mi finančna konstrukcija malo maje.
V glavnem: ti deluj kot da me ni , če me bo pa neodložljivo zagrabilo te pa takoj pokličem.

Potem pa me v ponedeljek, na zadnji dan akcije pričaka novo sporočilo...

Pozdravljen..., za Garmina XT 310, sva že dva, če si za nakup se oglasi, upam da se je kaj popravilo tvoje finančno stanje, saj 310 po tej ceni ne bo še dolgo časa za dobiti, jaz mislim da se nam izplača izkoristiti to akcijo, ker jo potem do konca leta ne bo več...,če se odločiš, javi!

Kaj naj pa sedaj? Tu ne gre več za uro, tu gre za sočloveka v stiski!! Dva, da ne bo pomote. Kako naj pustim na cedilu nekoga, ki si tako srčno želi ure? In, če smo čisto pošteni (hvala, četrti Wega) a ne hodim lepo pošteno v službo in si služim denar in si vsake toliko pa ja lahko privoščim kakšno malenkost?? Madona, še brezposelni imajo forerunnerja z GPSom, pa vsi moji prjatli ga imajo, pa vsi na kRožniku so ga meli, pa sam jaz ga nimam...

No, v glavnem, je pa zanimivo, ko dvakrat pretečeš isto progo, pa pokaže čisto enako razdaljo. Zaenkrat se navdušujem nad tem. Za kaj več funkcij pa bom vprašal vse moje prijatelje...

Naslednjič: 13-tedenski program teka in hoje.

Igračke za krpanje duše.

2011-04-04T14:19:00.000+02:00

Pa saj me poznate. ko sem tak, čuden, si nekje globoko v sebi predstavljam, da se bo vse rešilo samo od sebe, samo želeti si moram. In ker se bo vse skupaj rešilo samo od sebe, se mi itak ni treba več truditi! Recimo, tek bo stekel kar sam od sebe, če si kupim (naj)nove(jše) superge, ali pač merilec srčnega uripa z tisočinenim senzorjem, GPS navigacijo, miljondvestotim funkcijam, ali recimo kakšne nove vitamine, minerale, gele, glukozo, napitkom in sploh. Evo recimo zadnjič sem se znašel v lekarni in iz samega dolgega časa sem začel brskati po prospektih na pultu. Oh, lej. Regeneracija mišic, čisto naravno, nič takšnega, kar bi lahko štel pod preseravanje s kakšnimi powerpump praški ali poživili. Pač naravna zmes skupin morskih lipidov in nenasičenih maščobnih kislin omega 3, piše gor. Zakaj pa ne? Pošvedrana noga me (še) vedno nekaj boli vsakič ko malo dlje tečem in morda bo tole, ki pospešuje odvajanje mlečne kisline, pomaga pri starih in novih poškodbah mišic in sklepov, zmanjšuje vnetja mišic in sklepov, skrajša čas okrevanja po tekmovanju do 50 odstotkov, ublaži mišične bolečine po tekmovanjih, treningih in športnih dejavnostih, poveča kapaciteto pljuč od 5 do 10 odstotkov (zlasti tistim z astmo in zmanjšano pljučno kapaciteto ter poveča prenos kisika v mišice. Osebno sicer menim, da so tele omega 3 kisline in Q10 encimi in te stvari čisti markentiški nateg ampak, hej, saj si menda zaslužim? Sedaj ko sem spet začel tečt (kot da bi seveda sploh kdaj nehal) pa sploh. Saj se lahko vsake toliko pustim malo markentiško nategniti? In evo mene pri okncu - eno stekleničko tegale prosim. Pa potegne enkrat, pa potegne dvakrat pa zgine zadaj, se vrne in potegne še tretjič - 99 evrov prosim. Ah? Ah potem pa... potem pa hvala, ampak ne, hvala. Nič ne bo z omega lepotilno kuro. V bistvu, veste, sem si novo igračko že kupil. Ampak to je bilo takrat, ko sem nehal teč. Za na kavč. Bo že moralo zadostovati do naslednjič...

Sledi: nekaj, kar res potrebujem

Daj nehaj že!

2011-03-31T10:17:00.000+02:00

Ja, tole je precej huje, kot nehat kadit. Ta mesec sem nehal s tekom vsaj 100x. Bivši kadilci se najbrž spomnijo, kako je bilo: ne bom čisto nehal, malo bom zmanjšal, samo še tisto cigareto pri kavi si pustim, ena škatlica na teden, recimo, saj ni treba čisto nehat, jaz se znam obvladat. Figo: že naslednji dan je bilo enako kot prej, pogosto pa še huje. Prav spomnim se, kako sem enkrat nekomu v oštariji razlagal, kako da sem jaz pa zmanjšal kajenje in kako sedaj manj in kontrolirano kadim in sploh, pri tem pa sem si seveda prižgal enega. Ko sem hotel otresti pepel sem opazil, da je v pepelniku že eden moj prižgan in nepokajen izpred ene minute. Jep, tole s tekom je isto. Trdno zaprmej se odločim, da je konec teh trikrat-na-teden matranj in da odslej bom pač laufal tko, enkrat na teden maksimum, pa še to če se mi bo zahotelo in zaluštalo, če ne pa ne. Pa še takrat 5 km maksimum. samo da se sem pa tja malo prediham. In adijo tekme in dihanje na škrge v zadnjih kilometrih. Sproščeni tek torej. pa mine en dan, pa mineva drugi. Se peljem mimo Žal in evo. Tamle teče ena. Pa še ena. In tam čes dva v paru. Vzdih. Nemir. Sajbodež, sajbodež sajbodež.Potem se peljem čez liro na obvoznici, tam, kjer seka PST. Vzdiiih. Nemir. Sranje. Sajnebočasa, sajnebočasa, sajnebočasa... Potem sem siten. Mudi se mi domov, rad bi ujel sonček... za kaj že? Potem pač grem. Ampak po tem pa res konec. Samo še danes. En kratek. 7 recimo.

Čez vikend mi potem res uspe. Zidamo škarpo, nosimo kamne in vedra betona po stopnicah in časa za tek res ni. Niti volje ne. In kot terna me še uščipne v hrbtu. Super, že drugič letos. To bo torej to, prava priložnost da se otresem teka; ista finta kot takrat, ko sem nehal kadit, ker me je 10 dni tako bolelo grlo, da nisem mogel, potem pa sploh nisem več začel. In je ponedeljek, šepam okoli in vlečem nogo za sabo, da je veselje. Že 4. dan je to brez teka, dobro mi gre! Pa je torek. TA TF forum grem čisto slučajno. O, danes je pa kRožnik. Pa na čevapčiče grejo potem! Jebenti, da bi jih šel lahko pogledat! Na čevapčiče seveda, ne na tek. Tečt ne morem, me hrbet boli. No, v kavbojkah pa tudi ne morem it, kako bo pa zgledalo? Vmes seveda skoči tisti saboter, ena od mojih mnogih osebnosti - v rokah se poleg ključa za avto znajde še pas za uro in cunje za preobleč... KAj čem pravit, seveda sem stekel z njimi. Pa bi bilo bolje če ne bi: nekje na sredi klanca na Rožnik jim nisem mogel več slediti. Niti najpočasnejšim ne. Pa ni bil kriv hrbet: sapa me je dajala, sapa! Puf, pant, jebenti, kakšno matranje! to je pa zato, ker ne treniraš. Je bilo že celo sranje v glavi: seveda, zdaj pa maš, tvoja nehavanja, brez nič ni nič! Kmalu pa še po štengah ne boš mogel. Vse skup je samo čisto navaden izgovor za popivanje in betonske veselice. Saj bom samo malo za gušt tekel, pa jade!! Boš en klinc tekel. Za gušt se boš pred TV zleknil, ne pa tekel. Luzer!

In sem bil naenkrat prijavljen na Formaraton, Nočno desetko in dvainštiridesetko v Radencih. Nehal bom pa emmm, no, bom že. Za novo leto recimo.

Prihodnjič: nova igračka

Gora visoka kot golovec

2011-03-07T13:45:00.000+01:00

Dolga je bila, ane? Štos je v tem, da se je vse skupaj pač izpelo. Jamrat ne morem več, ker ste me že vsi prečitali, če gre pa dobro pa itak ni kaj pisati, običajno pa tudi za komentirat ne. Novih poskusov se ne grem več, da bi o njih pisal, ker so se mi vsi programi doslej - razen The Prvega, 13. tedenskega programa teka in hoje - sfižili. Letos mi tako ali tako ni šlo najbolje. ni hotelo steči, kot se reče. Potem pa še tista nesrečna veriga, ki mi je potem pol januarja vzela. Ko se je poškodba noge kolikortoliko sanirala, me je pa seveda v križu vsekalo kot že dolgo ne. Saj vem kakšno breme me teži, ampak na živce mi gre, da se vedno znova takole pustim. Enostavno se počutim kot tisti butalec, ki na pločniku zagleda bananin olupek in reče - na, spet bom padel. Ko enkrat vseka, vseka in tu potem ni nobenih hecov, teden je takoj mimo. Še posebej zaradi mojih cepljenih osebnosti. En Wega spotika drugeega, tretji daje potuho in sploh: vse je še vedno tako, kot sem zapisal pred štirimi leti:

Če sem se na začetku zezal z - kako sem že rekel - obsesivno manično šizopresijo imam dandanes občutek, da sem cepljena osebnost in to perverzno: vse osebnosti vedo ena za drugo. (oglejte si film Identity, pa vam bo jasno). Ena oseba lahko teče: ne ravno hitro, pa tudi mar ji ni za to. Tek je zgolj sprostitev in čez 150 utripov srca na minuto se ji zdi že matranje. Druga bi že malo tekmovala. Ta je pametna izključno v obdobjih, ko sedi nekje varno v službi ali sredi noči v postelji - tekla bi kar na Šmarno goro, dvakrat trikrat zapored, to bi bil podvig! In okrog Ljubljane, recimo. Pa če smo že pri tem - kar do zidance? Vse se da, madona, če se hoče, saj veš, vse je v glavi!!! Med tekom prve osebnosti na kratko vskakuje, pospešuje in provocira. Žal (ali pa dobro, da) so druge osebnosti močnejše in jo varno potunkajo nazaj. Tretja je lenoba lena, en tak krofek, buhtelček, čisto v redu tip sicer ampak ni mu pa jasno, kaj je tega teka treba. Na plano udari najraje takrat, ko sta na vrsti dva dneva počitka. Čedalje glasnejši postaja z namigovanjem, da so v resnici vse tekaške osebnosti v bistvu bleferji: nihče od njih ne zmore vkup preteči niti piškave minute. V dokaz recimo malo zalavfa (kot recimo danes ko je v službenem predalu pozabil avtomobilske ključe) in teatrtalno preneha s tekom, češ, saj ne zmorem takole teči. Niti 100 metrov! Ko se bliža ura teka postaja vse bolj nervozen in svojo nervozo širi na vse ostale, najbolj pa na četrto osebnost, bart dvojček in to enojajčni tretje, ki sicer teče ampak je ravno tako kot Tretji prepričan, da sploh ne zmore. Všeč mu je sicer, da se počuti čedalje bolje, skrivaj se pogleda v ogledalo, ko gre nag izpod tuša, če se že kej pozna na trebuščku, rad gre na ekstra sprehod - še posebej če mu družbo dela peta osebnost, ki je prepričana, da je potrebno samo malček več discipline, nič matranja, samo redni sprehodi na Šmarno, redni izleti na daljše kolesarske ture, mogoče fitnes enkrat tedensko (zastojn ga imamo na razpolago, dostikrat predava ostalim, samo telefon je treba zavrteti!). V dokaz spije pivo na vrhu Šmarne potem ko je izboljšal čas za kakšno stotinko ali dve. Tu Četrti odide, ker ne mara preveč šeste osebnosti, ki prisede takoj, ko je na mizi pivo. Bomo še enega? začne takoj, roko na srce, škrtari pa res ne. Ampak ko ne zna nehat. Tako sili, da so prej ali slej vsi od Prvega do Šestega prisiljeni popiti po vsaj enega. Eni ga prenesejo bolje, drugi slabše in počasi pozaspijo v enega samega, ki je zmeden.

Kajti kmalu sta najmanj dve osebnosti, najbrž pa še kakšna, ki je niti poznam še ne, vsekali na plano, da je bilo, oziroma bi bilo, že kar smešno. Vedeti morate, da je to preskakovanje včasih tako bliskovito, da je res težko slediti. Če nisi pozoren pa sploh ne. Samo za primer: se mi zahoče kozarec vina. Pravzaprav špricer z vodo: deci cvička, deci ali dva vode. Pa "se mi vlije" preveč cvička. Kar takoj dajmo po pravici povedat: sam vlijem preveč. Eden od mene pač. Ker mi ni, da bi se ga napil ampak se mi je zaluštal zgolj en špricer za žejo, se takoj vmeša drugi jaz in začne z alarmom češ, hopla, ti greš danes še tečt, in ni dobro da spiješ preveč vina. Na pomoč priskoči tretji (ali pač tisti prvi, ki si je že v štartu sploh zaželel špricerja) in ODPIJE višek vina, češ, evo, sedaj bo pa špricer dovolj blag za žejo. Tole bi rad še enkrat ponovil, da bo jasno, kako hudo je: nalijem si preveč vina, potem ga pa odpijem, da ga je manj. Pa saj ne gre (samo) za vino, le najlažje je bilo zadevo ponazoriti. Kdo pa mi na podoben način vodi manipulacije s kreditnimi karticami, da se vsake toliko zgodi kakšen popolnoma nepotreben nakup, recimo? In kako mi uspe, da se na dolgi trening spravim popolnoma nepripravljen? Pa to niso najhujše stvari,. Včasih se en od mene spravi na drugega in ga kaznuje, na, da boš videl! Saj bi bilo smešn, če si ne bi delal škode. Ali včasih še huje- če ne bi delal škode svojim bližnjim.

Zadnja takale, ko bi se dejansko kmalu že začel smejat, je bila kmalu po tistem tekaškem počitku zarad noge. Že tisto je bil hec, če bi bilo seveda sploh hecno. A vam po pravici povem, zakaj sem se nasadil na ketno? Ker sem bil frajer. Ker jaz med eno in drugo rundo pira lahko skočim na bankomat ne bi kdo to resno opazil. Saj sem ja Tekač ali ne? Lahko tečem ane? Sem strašansko hiter, ane? In če tečem čez drn in strn po borških gozdoivih, potem lahko tudi tule kakšno bližnico vsekam, ane? Čez parkirišče..., ki ima na koncu čez cesto napeljano ketno. Ampak OK, en teden smo si vzeli pavze, potem tipali s šestimi in sedmimi kilometri in počasi, ko je bila Šentiljska, ki so jo pretekli Resnično srčni varno mimo, sem se spet spravil malo tečt. Tistega dne je bilo res noro. Že zjutraj sem "pozabil" prečekirat, če me je kdo kaj povohal za Torkovo rekreacijo. Kadarkoli me je nekdo on nas spomnil na to, me je drugi zamotil s kakšno neumnostjo, tako da cel ljubi dfan nisem resno prečekiral morebitne pošte ali SMSov. Ker nekje zadaj je tretji že koval načrt: soočenje. Soočenje z 23. avgustom 2010, ko me je na dveh tretjinah PSTja enostavno pobralo in sem se vsedel na avtobus in potem dokončen flop potrdil 26.9, ko nisem uspel priti niti do Golovca. Kaj šele čez. Vsi skupaj, vse moje vesele osebnosati pa smo vedeli za naslednja dejstva:
- že na tistem popoldnevu po kosilu z Alešem se je v glavo začela vsajati ideja, da ti Golovec pobere vse moči
- vsakič naslednjič si se komaj vlekel prek Livade (kak km po Golovcu), čeprav je bila glavnina poti v resnici že mimo
- vse do tistega dne, ko si se po golovcu vsedel kar na avtobus in se odpeljal domov je bila tista Jurčkova do Livade prava pravcata kalvarija
- in vse od tistega dne, ko ti je moči zmanjkalo natanko kilometer pred Golovcem se PSTja ogibaš
- od takrat je minilo 5 mesecev, ko si se zavestno ogibal misli na PST
- Golovec je Burek. Kucelj. Brez veze. Borške Frate je skoraj ravno toliko, jebenti.
- pred kratkim si se še šparal zarad noge
- enkrat bo treba spet it.

Ne rečem, da je PST en tak mačji kašeljček ampak z mojim tempom se da preteč brez hudih težav. Saj ne ciljam na svetovni rekord. In, kot rečeno, enkrat bo treba spet malo potipat vse skup. Tisti tek z užitkom. Z nasmehom, kot reče Rajko.

Kdo ve zakaj je bil tisti dan ravno pravi za veselico. Ker kar se je dogajalo tisti dan je bilo noro. Najprej ta manipulacija z doseglivostjo: kot sem že rekel, še gmaila sem se ogibal, da me ne bi premamilo na kakšno "samo" rekreacijo, čeprav, kot boste videli, do konca sploh nisem vedel da bom pretekel cel krog PSTja. Šlo je namreč bolj za to, da "grem danes na en malo daljši tek" da vidim, kako mi zdrži noga. Nič hujšega. Mogoče dvakrat gor in dol od bajerja do šteng ali kaj takega. Pa je eden od nase namignil, da bi pa šel danes do Žal. Nobene logike ni bilo v tem: pot je ravno na tem delu pravzaprav zoprna: polno nekih semaforjev in prometnih ulic. In potem, Ah saj ne boš rabil meha za vodo: prvič itak je mraz, drugič pa, do Žal pa nazaj je vsega skup 12 km. Škoda nahrbtnik vlačit za to. Sploh pa, je kot mimogrede navrgel nekdo tretji tam od zadaj, lahko piješ s pip na Žalah in s potočka pod Golovcem, potem pa še s pokopališča na Brdu. Odkod sta se naenkrat znašla slednja dva mi še danes ni jasno. Prav tako mi ni jasno zakaj sem se kar naenkrat spomnil, da bi končno preizkusil kako kaj prenaša mohj želodec neke energijske ploščice, ki smo jih dobili v neki vrečki za štartnino. In ni čisto jasno, kdo se je zadnji hip stegnil za naglavno lučko, ki mi je od vseh pripomočkov še najbolj zoprna za nosit po žepih, in kdo jo je hip kasneje zamenjal za drugo lučko, s sosednje police. Skratka leva roka se je pripravljala na dolg tek okoli Ljubljane, desna pa je vse skup sabotirala, če ponazorim bolj plastično.

Kajti na Žalah kar naenkrat nisem bil prav nič žejen. V bistvu grem itak samo še par kilometrov naprej, potem pa se napijem nazaj grede. Nekdo mi je vstrajno blokiral misel na dejstvo, da je pozimi voda na Žalah (in povsod drugod) zaprta, saj zmrzuje. In kar naenkrat je bilo nekako jasno, da gremo nekje do Polja. Tam je potem avtobus... za katerega nimam sabo niti prebitega centa, kaj šele Urbane. Takrat enkrat sem tudi v žepu zatipal lučko. Za čez Golovec, ker bo najbrž že tema. In kar naenkrat se mi je zazdelo, da moram premagat ta neumni strah pred Golovcem. Da je to prioritetna naloga današnjega teka: dokazati, da je bil lanski avgust pač splet nekih okoliščin, in da mi Golovec ne more povzročati nobenih preglavic. Kucelj, kakšen meter višji od Rožnika, četrt Vršiča (če sploh), kaj sploh kompliciramo. Saj, ampak po tem je potrebno preteči še 15 km... ja IN? Če boš zmatran boš že koga poklical po telefonu.

Lučka, tista druga lučka namreč, je bila seveda tista, ki je bila zanič. Tista ta prva, ki mi jo je nekdovtaknil v žep prvo je bila "ta nova" in nekdo mi je kasneje zadnji hip podtaknil ta staro. Ampak klinc gleda, bomo že. Saj ne tečem prvič po teh potkah. Najbrž ni potrebno posebej pisati, da ni bilo s klanci nobenih težav, ne problemov. Celo zgrešil sem, ker sem bil na koncu prepričan, da je pred zavojem v dolino še en klanec več naravnost. Niti ni bilo posebne utrujenosti kasneje, ko sem tekel prek Livade proti Murglam. Je pa res, da mi je natanko pet minut po Golovcu potegnilo, da vode sredi zime ne bom dobil nikjer. Kar naenkrat sem bil seveda žeeeejen, pljuval suho slino in se odkašljeval da je bilo veselje. Toliko, da pokažem tistemu cepcu, ki me je prepričal, da ne vzamem nahrbtnika z mehom.

Da zaključim počasi: na koncu ni bil zadovoljen nihče od nas. Enemu se je fržmagalo, da je bil čas razmeroma slab. Drugi se je kujal, ker je bilo treba rinit okoli brez ustreznih pripomočkov in vode. Tretji je vedel povedati, da bi nogo moral šparati dlje časa. Spet je nekdo pripomnil, da bi bilo sploh krasno, če bi si tam nekje na kanalih sredi Golovca fino zvil gleženj pa še betico treščil ob kakšno drevo. No čisto potiho pa je nekdo od zadaj mimogrede in kot po naklučju navrgel, da tudi križ ni bil najbolje zaščiten in je na koncu gledal ven v mraz. In ker nič ni mimogrede in nič ni naključno me je potem že čez teden dni vsekalo da je bilo veselje.

Hrbet me je potem držal natanko do dne, ko bi moral opraviti nekaj, kar sem si zadal, da bom opravil do konca meseca in ni imelo s tekom nobene veze. Potem pa, ko tega nisem opravil in je bolečina popustila sem spet začel s tekom kao pametno: lepo počasi in na kratke razdalje. Ampak kaj, ko je vse skup tako težko. Eden vpije "hitreje" drugi bi najraje ostal doma, tretji bi šel kar takoj še enkrat okoli Ljubljane, četrti že riše progo za Napad na Dolenjsko, peti pa resno premišljuje, da bi vse skup pustil in prenehal s tekom za kakšno leto, potem pa začel znova.

Kako naj potem en normalen človek, kakršen sem jaz sploh kaj naredi kot je treba?

Kraljevič Wega

2011-02-14T10:04:00.000+01:00

Ja, kar odlagam pa odlagam tole. V enemu takemu vakuumčku sem spet. Ne, ne, nič strašnega, samo dogaja se mi nič. Pač grem tečt in se stuširam, dam cunje prat in tako spet do naslednjič. Tista bolečina od ketne je čudežno izginila natančno en dan po Šentilski, kjer me kao ravno zaradi bolečine ni bilo. Saj veste. Kaj pa če me na sredi začne tako zelo boleti, da ne bom mogel nikamor? Pa da imajo potem vsi probleme z mano. Pa itak je treba počivat, če te kaj boli. Poškodbo je potrebno sanirati. Raj en teden več počitka, kot en teden premalo. S temi mojimi nihanji v razpoloženju sem se že sprijaznil in jih sprejel, tako da je sedaj veliko lažje. Samo še spoprijeti se je treba z njimi malo bolj aktivno, pa bo. Kakor se morda grdo sliši - in prisežem, da ne želim biti privoščljiv ali celo žleht - me je malo pomirilo dejstvo, da se taki flopki dogajajo tudi velikim. Na forumu berem že drugega, ki je bil zame nekaj kar bi v drugem življenju rad postal, saj bi bil v drugem življenju verliko pametnejši in ne bi začel migat šele pri štiridesetih. Jep, tudi velikim se dogajajo flopi. Vsa razlika je, da se pri nas govori o dvomestnih, pri njih pa o tromestnih razdaljah. (Seveda, ko pa imajo več časa, saj za vsak kilometer porabijo približno dve minuti manj)

Potem pa pride ena taka nedelja, kot je bila včeraj. Takšno indijansko zimo kot smo jo imeli zadnje tedne je prav lušno izkoristiti za tek. Pa še malo rekocvalescentno turistično se gremo, ane, saj smo bili ja krevljasti pa to. Ampak letos imamo v planu napad na Dolenjsko. Če ga želimo izvesti, potem je potrebno tudi malo potrenirat. Za en dakljši tekec sem si izbral nedeljo - dvajset sem jih imel v mislih. Potem pa se je skisalo vreme, pa še malo sem imel mačka in evo ga - trikrat pokukam čez balkon, ah dež z ledenim dežjem, bljaki, in že se vsedemo nazaj na kavč. Danes ne grenmo nikamor.

KAr je pravzaprav čisto prav. PAč, kaj bi se gnal po dežju, jutri je še en dan. Če me ne bi potem žlo. Glej se, pismo, kako zlahka ti izledti iz ust, kako bi v drugem življenju že od malega treniral. Figo! Še štiri leta niso mimo pa se že nazaj v kavč pogrezaš. Zaradi par kapljic deđžja. Oh, kaj bo pa jutri? Si bomo že kaj izmislili kajne? In take. Najed, najed, najed, zadnja misel preden zaspim in prva ko se zbudim. Ja jebenti no, a res ne morem biti normalen? Možnosti so itak dve: al se neham najedat, al grem pa tečt. Ne pa da si najprej posteljem z debelim, mehkim kupom izgovornih blazinic, potem me pa zrno graha žuli celo noč.

Se slišimo!

Auč.

2011-01-25T20:51:00.000+01:00

JAz to namenoma. Vedno ko si zamislim, kako "zdaj pa resno" začnem, se malo pofentam. Tokrat sem se zaletel v ketno, napeto čez cesto. V temi je nisem videl. Tako me sedaj ful boli cela leva noga, fino sem nabil direkt v stegno. Tako danes nisem šel teč, pa verjetno v četrtek tudi še ne. Po moje je bolje malo počivat, vsaj dokler ne neham šepat.

Ker kreten.

4 leta slavne borbe so za nami...

2011-01-23T21:12:00.002+01:00

6080,75 kilometrov s povprečnim tempom 0:06:50 za vsak kilometer. Porabljen čas: 694 ur 32 minut in 42 sekund. V povprečju vsak dan 4,35 kilometra.

In sploh se še ogrel nisem...

[inventura] Lepo počasi

2011-01-17T14:43:00.000+01:00

Tu ni nobene filozofije: kmalu sem spoznal, da enostavno nisem hiter. Seveda sem se delal, kot da me to nič ne briga ampak v resnici pa teka nisem opravil vse dokler nisem doma v razpredelnico dodal razdaljo in čas in izračunal ta presneti tempo. In se zjokal. Na splošno je veljalo, da bolj kot sem se gnal, bolj sem bil razočaran.

Najboljši tempo ever sem dosegel seveda na kuperju - 4:28. Res pa je, da je bilo potrebno preteči samo 2,4 km. Daljši tek pa... Najbrž ni naklučje, da je opomba poleg 7 km teka, ki mi ga je uspelo preteči s tempom 5:10 naslednja: "Po dolgem počitku". Boleča resnica torej, bolj počivam, bolje oz. hitreje tečem. Na splošno pa kakšne omembe vredne razdalje s tempom pod 6 nisem pretekel nikoli. Tako je od tekem še vedno špica "v bistvu je bilo kar v redu" Ljubljanski maraton 2008, od treningov pa en zgodnje pomladanski tek po PSTju, kjer sem za vsakega od 17 km porabil 5 minut in 38 sekund. Nasploh je bilo leto 2008 nekaj čisto posebnega. Lebdel sem nekje pol cm nad zemljo in bil prepričan, da bo šlo vsak dan samo še višje hitreje. Bilo je drugo leto teka in kar se razdalje in tempa tiče, rekordno. Pa še kolesaril sem... Tudi rekord Šmarne gore je še od takrat. Skratka, noro leto.

Pa vendar. Mojih ubogih 5:38 se seveda ni moglo kosati z časi ki sem jih ujel na tekaških forumih, pogovorih in naključnih srečanjih. To je bilo v vsakem primeru "bolj sprehajanje" kot tek in bolj ko sem se trudil, da bi napredoval tudi v hitrosti, bolj so se pojavljala kolena, meča, peta in podobne reči. Jebi ga, nimam jih več 40, da bi lahko lovil veter. V zadnjem času je zato vse skupaj prestopilo v novo fazo. Prepustim se in tečem z eno tako pošteno sedemko, veter pa mi raje boža lice. Če bo prišlo, bo prišlo samo od sebe. Če ne bo, tudi prav.

A da sem obupal? Mah, ne. Tale sonček zunaj je samo navidezen in v bistvu je še vedno zima. Zima je pa za počitek.

[inventura] Dolžina je pomembna

2011-01-13T12:15:00.000+01:00

Še dober teden in pol, pa bodo okrogla štiri leta. Naj opravim nekaj inventur do takrat. Za samo nedeljo, 23.1.2011 pa bo potrebno organizirati kakšne kremšnite, če so že za 6000 tako nesrečno ven padle.

Danes bom pogledal, kako je kaj z mojo dolžino. Maratonci, ki so tekli častni krog so zaslužni za tole legendarno definicijo:
“Bio je dugačak čovek.”
“Nije bio dugačak nego visok.”
“A ne, čovek dok je živ onda je visok a kad umre onda je dugačak.”

No jaz imam v mislih drugačno "mojo dolžino", ne tisto s katero sem se ukvarjal v puberteti ampak to, ki sem jo spoznal veliko kasneje: pri 40+, kot nas je posrečeno označila terezija na Classixovem blogu.
Kmalu po Velikem popoldnevu, ko se je zgodilo vstajenje s kavča je postalo jasno da z mladenči kar se hitrosti tiče ni ma smisla češnej rabutat in zobat in pešk ven pluvat in tu pač ni za komplicirat. Tempo je sicer iz treninga v trening lepo padal (no, v bistvu rasel, pa saj veste kaj čem povedat) ampak kmalu so se začela tudi razna kolena in pete in hrbti in golenice in tetive in te reči. Kmalu smo pogruntali: za nas stare dedce je dolžina in ne tehnika in ne hitrost. Oče te ideje je bil itak Vreme iz katere se je rodil Sladkih6 in na podlagi katerega smo potem pomikali meje še malo naprej. Ok, ok, saj ne da smo bili zato pa neki ekstra carji in Ultramaratonci ampak ne glede na rezultat se je pa vedno dalo pohvalit. recimo, ko je nanesel pogovor na te reči, pa eden začne s svojimi 1:26 polmaratoni, pa drugi z 2:30 maratoni, kaj naj potem jaz? Emmm, ja, jaz sem pa odtekel polmaraton emmmm, mal pod dve uri... Ne naredi ravno vtisa, kajne? evo, potem pa rečeš, kako si tekel šest ur skupaj. U. 6 ur? Skupaj? Uau. Ponavadi čisto pozabijo vprašat kakšna je bila razdalja. Če že kdo začne napletat v tej smeri hitro preusmeriš pogovor na: ... v krogu po kilometer. Potem noben več ne vpraša, koliko krogov si naredil, ker se začne debata o tem, da v krogu je po kilometer je pa res naporno. 6 ur!!

In kaj smo v teh štirih letih naredili z dolžino?

Na začetku, saj veste kako je bilo. Najprej 3 km, pa 4. Pa pet... Takrat je šlo pravzaprav še po minutah. Prvič dve minutio skupaj. Pa prvič 5 minut skupaj... Ne morem verjet, da ne morem verjet, da sem prvič 10 km skupaj odtekel šele v 17. tednu! Celo filozofiranje takrat, seveda. Štirje mesci teka, jebenti! Še bolj ponosen sem bil kasneje junija, ko sem v 25 tednu v dobrem tempu opravil s petnajstko. Se pa morem nasmehnit, kakšne pišem, recimo:

No, nekaj je jasno: tempo je dober samo zame, na lanskem Ljubljanskem maratonu - polmaratonu bi komaj zadostoval za uvrstitev okoli 2000. mesta – od 2061 uvrščenih. Ampak s tem se ne obremenjujem – res ne.

Če se ne bi obremenjeval ne bi tega poudarjal ane?. Ampak nič ne de. takrat sem pa imel krila. Že čez 4 tedne sem kar poizkusil z 20. Seveda vijem roke kako sem se nespametno spustil v ta podvig, ampak kar čuti se, kako sem v bistvu en važič. Kajti že naslednji teden je bilo treba poskusit pše enkrat in to kar 21, seveda čisti joj prejoj. Se pa vsaj izkaže za kaj je šlo. Priprave na Ljubljansa kaj? Skratka moj prvi "ne bo mi šlo" jamr pred maratonom. KAr sem seveda odločno zanikal že teden kasneje. In sploh še 2 tedna kasneje, ko sem bil skorajda euforičen. Vrhunec je potem dosegla ta euforija na Ljubljancu. Poročilo z tega polmaratona je bilo tako dobro, da ga tukaj ne bom samo linkal ampak kar prekopiral cel prispevek:

Podrobno poročilo iz mojega prvega pol maratona, kjer sem 21 km premagal v zame rekordnih 2 urah in 20 minutah.
Zapisal dne 28. 10. 2007 ob 18:29

V bistvu je bilo kar v redu.

Roko na srce, potem še dolgo nisem kaj pretirano podaljševal razdalje, še z 21kami nisem pretiraval. Prvih 30 sem se spravil preteč šele na drugo obletnico Vstajenja (105. teden) dotlej pa morda kakšnih 23 ali kaj takega bolj izjema kot pravilo. Vse dokler ni prišlo legendarnih Sladkih6.uh, tisto je pa bilo. V bistvu je bilo fantastično! 46 kilometrov! Ta tekma je bila še dolgo moj najljubši in največji uspeh dotlej. Kasneje sta se s tem lahko primerjala še polmaratona "pod uro" v Ljubljani (26.10.08) in Palmanovi (22.11.09) ampak mislim, da sem na krilih Sladkih6 in njenih 46 kilometrih plaval še dolgo časa. Taka čustva, veselje in zadovoljstvo sem kasneje kar se razdalje tiče, sicer je bilo teh reči še kar nekaj - občutil samo še po opravljeni PST. Tudi po tretjih in četrtih sladkih6, ko sem v izboljšal tako razdaljo(49 in 50 km), kot tempo (7:16 in 7:12) ne. Čeprav, če prav pomislim, je bila Šentiljska v decembru 2009 sploh nekaj posebnega. Joj, kako naj človek rangira, če je bilo pa vse, kar smo počeli tako euforično! Šentiljsko sicer nerad štejem pod pretečenih 56,2 km ampak vendarle! Kar velik del poti smo pretekli in na koncu sem bil kot malo zadet.

malo zapostavljam balaton, tam je bilo vendarle v dveh zaporednih dneh 51 km, kar tudi ni od muh. Pa še pogoji so bili hudi. Saj pravim, kako naj rangiram po priljubljenosti???

Inventuro pa zaključujem seveda z najdaljšim tekom ever. V Tivolskih 8 urah z kar nekaj nabranimi višinskimi metri se je seštelo 58 km. Daljši zapis je tule, je pa bilo kar naporno.

kaj bo letos, ne morem napovedat. Plani so hudi ampak saj veste. Da ne bom kakšne zarečene superge pojedel.

Se nadaljuje.

6:05

2011-01-12T13:49:00.000+01:00

Jaz pa sem perla za z lučjo iskat. Merim, evidentiram, trasiram, vpisujem, računam, planiram, vrednotim, oblikujem, premišljujem, pričakujem, delam razpredelnice, grafe, zapise, se sekiram in kompliciram, potem pa nekega dne, malo tečen, malo željan zraka in malo kar tako, grem ven, odtečem dobro mero in ko se doma vsedem za računalnik se spomnim, madona, saj res.

Nekje sredi puščobne blatne PST, v čisti temi, s tistim zoprnim pršenjem dežja v zraku sem pretekel šesttisoči kilometer. Še 995 do naslednje okrogle...

Buuuu

2011-01-11T12:46:00.000+01:00

Ojoj.

Ojoj! Kakšen kup bučk sem nakotalil na kup včeraj!! Ena sama nakladancija. Kar nekaj. Enostavno se mi je zdelo da že dolgo nisem nič napisal pa sem potem želel nekaj umnega in globokega vkup spravit, ratalo je pa pač to, kar je. samo da se jamra ne? In to jaz, ki sem se zadnjič pri Clasixxu nasmehnil ko je pisal, kako je oh, pretekel samo 1344 kilometrov, celih 80 manj kot leto poprej. Pa sem si rekel, jebenti fant, 80 manj kot lani? Še vedno 1344 več kot pred desetimi leti! Jep, takole znam pri drugih pametovat. Sam pa za vsak izgubljeni delček kmja na min v jok pa na drevo. Kakšno bučko sem, recimo, že prijavil včeraj? Aha, kako je bilo potem po Tivoliju kar konec vsega skupaj, da nisem nič migal kaj dosti, da ni bilo nobenega veselja ka-li. Da sem neizmerno užival ko sem s borške klasike kar naenkrat usekal čez drn in strn proti Plešivice ni seveda nič. Da sem si privoščil pravi uživaški tekaški vikend v Radencih tudi ne šteje. Neizmeren ponos v tistem mestu na S na Madžarskem tudi ne šteje. Pa tisti dir z Vršiča dol, ko mi je končno prvič steklo tudi navzdol tudi ni bil nič. Pa še en trking praktično pred nosom – komaj čakam, da se malo podaljša dan in grem spet malo čez Šišenskega v Toško in tam okoli. Ampak to tudi ni nič. Kakor tudi ne naravnost fantastična forma na Krtinskem – če ne bi vmes zalutal bi raztural. In tisti finiš na Sladkih6, uh, kako me je razveselil. Dal mi je vedeti, da imam še ogromno energije in moči skrite da pride na plano tako nepričakovano. Ampak seveda, kaj bi to. In Torki in Barbara in Palmanova in … in vse to. Sama brezvoljnost in apatija celo leto, kaj ne? Da si potem v decembru v miru vzameš počitek in ne počneš nič drugega kot lenariš, se sprehajaš, malo potečes na izi in greš dvakrat v istem tednu na Veliko Planino. Saj ja počivaš.

Invertura

2011-01-10T14:25:00.000+01:00

Takole, vidite, je to pri meni. Kako sem že zaključil prejšni zapis? Jutri. In ta jutri se je zavlekel do danes, dobrih, doooobrih 14 dni kasneje. In čisto zares sem vsak dan posebej želel nadaljevati, kajti uh, cel kup stvari sem imel na zalogi. Pa so žal izpuhtele. Tako da bo tole bolj obnova kot ne ampak vseeno.

Najprej, ah, saj veste. Spet sem bil tam. Samo da se mi tokrat tudi pisati ni dalo. Pravzaprav še vedel nisem, da sem spet nasedel, če ne bi inventure borških delal in našel vsa tista moja nehanja. Ah, torej je že vse napisano. Saj potem je pa vse v redu. Vse mi dol pade, v nekem trenutku se zjokam na vaših ramenih – in v tistem trenutku lepo prosim mislim smrtno resno! – in me potem vi malo potolažite in date spodbudo za naprej. Dokler seveda ni prišlo tako daleč, da mi že koj v komentarjih zabrusite – pa ne že spet!! Malo me sicer skrbi, ker so tile popadki čedalje daljši in kar je še huje, kar nekako navadil sem se jih. In enkrat, se bojim, bom kar notri ostal. Easy.

Čeprav – saj sploh ni bilo tako slabo leto! Prav ta zaresno inventuro bom pripravil za obletnico ki bo kmalu (čez slaba dva tedna) ampak že takole na oko – najprej, čisto na začetku prva mednarodna tekma nad 21 km, namreč 30 km Medea v Italiji – in to prav uspešno! Potem pa je kmalu padla tudi PSTin takoj za tem še dolžinski rekord: 58 kilometrov po Tivoliju. Potem pa, kot bi se iztrošil, še so bile PSTjke, izzivi in tekme, ampak nobenega pravega gušta nisem našel. Morebiti sem se malo zbudil na Sladkih ampak to je to. Decembra 2010 sem pretekel vsega skupaj 45 kilometrov. Na začetku 13. tedenskega programa teka in hoje pred skoraj petimi leti sem jih več! Kar je bilo najhuje, se mi je gladko fučkalo. Vse skup je bilo na las enako izgovorom, ko smo nehavali s kajenjem in smo si potem spet prižgali eno: saj si zaslužim, ena mi pa že ne bo škodila, saj bom nehal jutri, eno razvado imam pa že lahko, saj vsi kadijo… Samo, da je bilo sedaj na ta način: malo počitka si pa že lahko privoščim, to samo koristi, zakaj bi se gnal, saj si zaslužim, en mesec počitka mi pa že ne bo škodil, tečt začnem spet jutri, malo pa se lahko pocrkljam, saj nobeden ne teče pozimi…

Ko sem enkrat v tej fazi, začnem delat plane za ponovni zagon. Kljub vsemu znanju in vedenju pa še vedno naredim natančno in točno narobe: naplaniram si prehudo reč, da malo potolažim samega sebe, češ, evo saj bomo vse nadoknadili. Mojster invertnosti, vam rečem. Gas in bremza, pa še rikverc poleg. Na zaključku inventure in še pred uverturo pa se je zgodilo še nekaj. To je tisti trenutek, ko odtečemo Borških 10000 in se zazremo v prihodnost. Vedno smo imeli sanje. Morda pretirane, celo nerealne, morda preskromne, včasih previdne, včasih predrzne. Letos smo jih skenslali in na koncu se nismo mogli dogovoriti niti o skupni izvedbi Balatona. V prvem trenutku se mi je zdelo to nekaj groznega. Samo nekaj trenutkov kasneje pa se mi je posvetilo: ne groznega, nekaj čudovitega! Romantična e-kipa srčnih prerašča otroško obdobje in počasi se odločamo za svoje poti. Vsakega počasi vleče v drugačne vode, eden bi rad podiral hitrostne rekorde, drugi bi tekal po hribih. Tretji bi tekel kar tako, brez obveznosti, četrti si želi dolgih in počasnih tekov. In še jih je, peti, šesti, sedmi… Več jih je kot cele e-kipe. Interesi se razhajajo in najbrž ni naključje, da Balaton ne bo nikdar več tisto, kar je bil lani. Kajti lani smo se še lahko malo igrali turiste, letos to ne bi več šlo. Če bi se spravili tja letos bi šlo za veliko bolj resno reč. Veliko bolj razumsko. Srčno v drugem pomenu besede, kot jo razume e-kipa. Pri takem odrekanju pa je vedno vprašanje, kaj si v resnici želimo.

Ah zaplezal sem se. Takole razpredanje mi ne gre več od rok kot včasih pa tudi ne da se mi več. Naj na kratko preskočim še na uverturo. Vse skupaj je bilo namreč neznosno lahko. Danes je to, jutri je ono, dnevi minevajo, dan po Božiču, silvestrovo, in kar naenkrat je od zadnjega teka minil poldrugi teden. Začne se novo leto in že prva treninga, ki sem si jih začrtal lani padeta v vodo. Brez posebne slabe vesti. Saj si zaslužim, malo počitka mi pa že ne bo škodilo, tečt začnem spet jutri, malo pa se lahko pocrkljam, saj nobeden ne teče pozimi… V četrtek pa grem potem, po najdaljši tekaški pavzi ever ven pogledat, če sploh še znam teč. Saj sem vedel, da ne morem nehat.

V bistvu je bil že (skoraj) šesti

2011-01-02T23:58:00.005+01:00

Evo, takole so minevali naši borški spopadi v zadnjih nekaj letih.

Žal se do danes nisem mogel javit, za kaj več pa tudi ni časa. Se slišimo jutri-

Borških 10000 28-7-10^corr.Hana07 1:20:00

Borških 10000 L 29-12-07 1:18:00

http://vreme.hobby-site.com/blog/?p=120 Marako
http://www.krtina.com/Blog/2007/12/29/Bor%c5%a1kih10kL.aspx Podkleteno Nebo: Na Poti od Sebe in Nazaj
http://www.krtina.com/Blog/2007/12/31/ZimskiBor%c5%a1t.aspx Podkleteno Nebo: Na Poti od Sebe in Nazaj
http://sites.google.com/site/leppameteninskromen/dve-leti#TOC-Bor-kih-10380-do-10570 Wega

27-9-08 Borških 10000 1:18:40

http://vreme.hobby-site.com/blog/?p=235 Marako
http://www.krtina.com/Hana/2008/09/28/Tek.aspx Blog'oHana - splet na Spletu
http://www.krtina.com/Blog/2008/09/30/Bor%c5%a1kih10000.aspx Krtina.com Blog - Podkleteno Nebo: Na Poti od Sebe in Nazaj
http://sites.google.com/site/leppameteninskromen/kako-sem-vstal-s-ksvca-in-se-kar-tecem#TOC-Zbogom-in-hvala-za-vse-ma-ke blog Wega

27-12-08 Borških 10000 1:17:50

http://vreme.hobby-site.com/blog/?p=263 Marako
http://www.krtina.com/Blog/2008/12/28/Mo%c5%bejeVPajkicah.aspx Krtina.com Blog - Podkleteno Nebo: Na Poti od Sebe in Nazaj

29-12-08 Borških 10000 1:18:51

http://wega-lps.blogspot.com/2009/12/o-borskih-10000-pa-nic.html blog Wega
http://marako.blog.siol.net/2009/12/28/borskih-10000-tretjic/ Marako
http://sports.webshots.com/slideshow/576065600GkjFQw
http://www.krtina.com/Blog/2009/12/31/Bor%c5%a1kih100002010.aspx Krtina.com Blog - Podkleteno Nebo: Na Poti od Sebe in Nazaj

25-12-10 Borških 10000 1:20:15

http://marako.blog.siol.net/2010/12/27/borskih-10-000/ Marako
http://www.krtina.com/Blog/2010/12/30/Bor%c5%a1kih10000.aspx Krtina.com Blog - Podkleteno Nebo: Na Poti od Sebe in Nazaj

Polet nad izletom.

2010-12-13T17:20:00.000+01:00

Včasih smo, ko smo z odprtimi usti tuhtali, kaj smo spet naredili narobe, zamahnili z roko češ, kdo bi razumel te ženske. Ampak problem je večji: kdo bi razumel samega sebe? Jaz se že ne. Kaj se plete po moji betici tuhtam in raziskujem tudi po temle blogu še par let, pa se vedno znova presenetim.

Recimo.

Recimo, kaj je bilo treba dvakrat v enem tednu na Velko planino? In to obakrat kar konkretno peš! Prvič iz Stahovice, po plundri, snegu in vetru, tako da vsak kilometer razdalje in meter višine štejeta dvojno. Čisto konkretna matrnga, nobene zamere pred egom, idom in alteregom ne bi bilo, če bi ta drugega izpustil. Oh, celo dobro bi bilo. Razbremenil bi vse sklupaj skrbi in bi šel večer prej z Darjo pripravit kočo in bi bilo vsem luštno, tako pa...

Tako pa je bilo treba nekaj dokazat, ali kaj? Ja, grem zdraven. Krtinski izziv na kvadrat, letni pohod krtinskega ŠD, letos peš iz Krtine vse do koče na Veliki planini. Počez čez griče in doline, da bo ja vse po reglcih. Slabih 26 km, start na 310 m, cilj na 1650. Nič strašnega torej.

Sedaj pa tole: ekrat vmes mi je zaštekalo. Ni mi šlo in sem precej upočasnil. Precej, hm, kaj pa vem. Pač vsak korak mi je bil maolo odveč in nikakkor nisem uspel šivati luknje. Potem mi je zašteklalo še na žurki v koči. Enostavno sem bil utrujen. Glavo mi je vleklo dol in oči sem imel komaj odprte. Jaz sem bil tako zmaaaatran. Da sem šel kar spat. In ko sem sredi fešte legel sem v sencah in vratu spet čutil utripanje srca. Kaj se dogaja z mano?

Ker vmes sem spet našel cel kup -, saj niti ne vem kaj naj rečem. Cel kup enih reči. Izgovori to niso bili, kaj mi bodo izgovori v zadnji četrtini poti? Kaj mi bodo izgovori sredi fešte? Cel kup pa je bil, ja. Takihle, recimo: saj ni čudno, saj letos nisem kaj dosti vadil za v hribe, potem pa takale dvojna jeba naenkrat. Res, lejte, letos sem prav lenaril, kar se hribov in klancev tiče. Mišice pa so čisto druge za v hribe kot za tek. Ker sape ni bilo pravzaprav nobene hude. Noge so bile tiste, ki so odpovedovale. Evo, grem pogledat v tabelco... Letos, ha, no, evo, recimo Šmarna. Vsega skup 8x. Od osmih Šmarnih pač ni pričakovati čudežne kondicije, mar ne? Od ostalega je bil potem še dvakrat Primož, enkrat Limbarska, 3x Murovica, pa en pohod iz Krtine prek Tuštanja in nazaj. Potem pa še Katarna nad Ljubljano kot pohod in tek in to je to. Aja, pa par izletkov na Plešivico in Frato. Skratka, nula, nič višjega od Primoževih 826 m. Kako naj potem človek pričakuje, da bo šel na tak pohod kot neki supermen? Saj potem je pa vse jasno, ane?

Ampak jaz tuhtam še dalje: zakaj danes nimam prav nobenega musklfibra? Tako kot sem se (pred)včeraj(šnim) smilil samemu sebi, danes še hoditi ne bi smel biti zmožen. In ne nazadnje: kaj je bilo tisto dremuckanje sredi fešte? Ko je bilo že vsega hudega konec in bi moral skakati od navdušenja? Jaz pa ko penzionist. Enostavno se mi nič ni dalo. Vse mi je bilo odveč. Umik. Ein bisschen frieden.

Resno. Taka stvar, 26 kilometrov, trije, štirje hribi, veter, dobra družba, uspeh, strežba za bogove od spred in zad, hrane in pijače, kolikor češ. Jaz grem pa spat.

Kdo bi razumel samega sebe.

Kakšen lep dan se je naredu*

2010-12-08T12:04:00.001+01:00

Kot vedno: en narobe napisan stavek in evo mene. Še najbolje če kar pokažem klepet:

jaz: Evo ga. Danes ob poltreh poberem napotnico in ključ. Potem greva lahko jutri že kar povohljat. Če ne moreš jutri potem boš moral sam, ker jaz pa lahko potem šele v četrtek

11:03 Aleš: Juhu! A ti bi šel z mano? Dopoldan?

11:04 jaz: Bi si vzel dopust.

Aleš: Superca. Potem pa jutri okoli osmih. Zdaj se samo še zmeniva koliko bova hodila... Glede na to, da imava dopust, je škoda hodit samo dve uri, ne? :)

11:05 jaz: Hmm... Morebiti pa grš ti peš, jaz pa z gondolo... ;)

Aleš: Pajade.

jaz: A da bi šla čisto od spodaj??

Aleš: Ma, ja. Kaj pa je, dve uri in pol!

11:06 jaz: MNNNNnnnnnnnnn....

...nnnnnnnnnnja

Aleš: Dej, dej, prav prepričevat te moram...

11:07 Se bova še zmenla. V vsakem primeru rabiš dereze in velik za pre-obleč. Gor so stvari odprte. Mislim.

jaz: MNNNNnnnnnnnnn....
...nnnnnnnnnnJAPa sem bil pečen. Dve uri in pol... Hm, saj to bi pa šlo.

Skratka, gremo na Veliko Planino!

Po pravici povedano, jutro ni ravno obetalo, malce kislo je bilo ampak ok, vsaj deževalo ni.

parkirišče pri kalcitu v Stahovici

Po kratkem vzponu proti sv. Primožu pa naju pričaka prvo presenečenje: cel slap! Vode nam torej ne bo primanjkovalo.

Pot k sv. Primožu pri Stahovici

Vendar časa za ogledovanje ni bilo. Treba je bilo naprej in kmalu je pot postala razgibana in lahko sva se začela veseliti obetom lepega dneva ki naju čaka.

pot na Veliko Planino

Malo višje pa naju je že čakal prelep razgled:

Pogled na Kamnik z okolico. Spodaj desno pot s sv. Primoža na Veliko Planino

Vendar časa za uživanje ni bilo veliko, dolga pot naju je še čakala! V prijetni družbi pa še tako dolga pot hitro mine in kar naenkrat sva bila nekje na sredi poti od Domžalskega doma proti sedežnici. Uživala sva v gorskem zraku in prelepi zasneženi pokrajini

Pred Gradiščem

Kmalu sva postala razpoložena kot že dolgo ne. Lahko bi doma ležala in se smilila samemu sebi, gledala mehiške nadaljevanke in se dolgočasila, tako pa sva skoraj na vrhu Velike Planine. Izraz na obrazu pove vse.

Wega

Čeprav že utrujena sva nadaljevala pot proti kočam, pri čemer nama je pomagal nežen vetrič, ki naju je prijetno hladil vse do Gradišča.

Veter

Še malo in - prispela sva!

Koča Mokrica

Da naju ne bi ujela tema sva se kar hitro odpravila nazaj. Po prijetnem spustu pa naju je pričakal spet pust vsakdan v dolini...

Razgled s poti

Človek bi šel kar takoj nazaj!!

Vse slike: TUKAJ

*Naslov pesmi skupine Zadnji Taxi

Nihanje vesoljskih strun

2010-11-08T00:48:00.001+01:00

Blogovje je mrtvo. Samo primer iz enega mojih najljubših.

2007: 548
2008: 274
2009: 257
2010: 108 objav

Vse se seli na enovrstičnice twiterjev in dvovrstičnice facebooka (tu se že ne da napisati splošne množine, socialnih omrežij ni več, socialno omrežje je samo še eno. Čvekalnikov pa je zaenkrat menda še nekaj). In osebi Wega to ni tako zelo blazno všeč. Kaj pa vem. Saj tudi sam nisem nič boljši: letos sem naklepal samo 54 objav. Če bi želel ujeti lansko leto bi jih moral do konca leta spesnit skoraj še enkrat toliko. Pa jih ne bom. Tokrat se oglašam samo zaradi izjemnega včerajšnega dogodka. Sladkih6.

Najbrž že veste, da sem si vbil v glavo, da mi letos ne gre. Tej trditvi v prid govorijo tudi dejstva: nekako mi res ne gre, hitrosti ni od nikoder, teke, ki sem jih "včasih" odtekel za šalo moram nejevoljen in sklonjene glave prekiniti na sredi. Razpoloženje niha in od tekme do tekme minevajo meseci. Do novembra, recimo. November pa je letos že četrtič namenjen fenomenu Sladkih6.

Sladkih6. Nekaj najbolj norega, kar se porodi iz male ideje. Nekoč je Vreme začel razmišljat koliko smo pravzaprav sploh sposobni preteči "na izi". Če bi kar tekel in tekel brez nekega hudega tempa, kako daleč smo zmožni? Taki, ta navadni. Zen tekači, kot samo takrat rekli. Pa se je začelo. Vabilo na Zen tek. Pa je bilo že prvo leto šok, potem pa se je virus veselja samo širil. Leta 2007 nas je teklo 30, od tega 6 deklet, 2008 že 64 (22 deklet) in 2009 je bilo že potrebno omejiti število, saj bi jih več kot 100 pomenilo že tveganje. No, 12 prijavljenih ni prišlo, tako da nas je teklo 88 (33 deklet). Letos pa se nas je nabralo kar 105 (41 deklet).

Sladkih6 je tudi nekaj najbolj čudovitega, kar se porodi iz male ideje. Vsak pride iz nekih svojih malih razlogov. Nekatere je strah iti na "pravi" (pol)maraton in gredo sprobat tule. Cel kup nas je, ki smo ravno na sladkih šest pretekli svojo prvo desetko, svoj prvi mali in svoj prvi veliki maraton, celo ultramaraton. Drugi spet pridejo trenirat za kakšne bodoče preizkuse. Pogoji so idealni: kontrola vsak kilometer, vse je pri roki, prekineš lahko kadarkoli, pa še zajčke sotekmovalce imaš, saj gre za čisto pravo tekmo. Motiva za trning ne manjka in dolgčasa ni. Pa ne pridejo samo trenirat, nekateri vzamejo stvar čisto resno. Preizkušajo in kombinirajo, spremljevalna ekipa pa ima ljubi čas da se pripravi na morebitne prihodnje izzive, ko se bo potrebno seliti s točke na točko, ne pa takole lagodno čakati na enem mestu. Nekateri pridejo samo na druženje. Ni je boljše priložnosti da spoznaš foriumaše s TFja (ti so vendarle v večini) kot prav na Sladkih6. Nobena AnaLiza ne da toliko energije - prej ali slej se skupčkajo skupinice po mizah in naključnih navzkrižnih srečanj je manj. Tu pa vsak krog kdo nov, doslej poznan morda le po vzdevku, vsak krog se zgodi kaj novega. Ali vmes, ali na počivališču ali pa ob obloženih mizah. Potem pa še tisti, malo negotovi, bi tekli pa ne bi, pa spet bi. Idealno: če želiš malo hodiš, če želiš celo samo hodiš. Kaj bolj prijaznega bi si težko zamislili.

Vsega po malem je tule na teh Sladkih6. Drame s krči v nogah, žulji, odstopi in ponovni vstopi, bolečine v mišicah, masaže, trebušne težave, kapitulacije in trma. Veseloigre z iskrivimi ekipami, ki tečejo skupaj smeje, kot bi šlo za lažji popoldanski trening in spodbujajo sotrpine na poti. Nekateri grizejo, nekateri stiskajo zobe, eni si veselo požvižgavajo, drugi klepetajo, eni osredotočeno strmijo predse, drugi mahajo vsakemu, ki pride mimo. Vsak ima svojo zgodbo, vsak svoje križe in težave.

Vrhunec je zvečer na podelitvi. Vsak posebej dobi svoj trenutek. Vsak posebej prejme aplavz in navdušenje. Tu ne štejejo samo prvi trije, tu štejemo vsi. Če se na drugih prireditvah še tako trudijo, da bi nam dopovedali, da je vsak zmagovalec je tu to enostavno jasno. Ničesar ni potrebno dopovedovati. Solze in ganjenost, veselje in nasmeški, ki kar nočejo z obraza, kot bi odpiral darila izpod drevesca. Vsak s svojo diplomo, vsak s svojo medaljo, vsak s svojo nagrado in vsak s svojo zmago. Tu je rojen nov bodoči jekleni mož, sedaj trinajstletni fant, ki jih za šalo preteče 47 km! Tu se postavljajo novi svetovni rekordi, saj jih sedemdesetletna gospa suvereno preteče čez 55! In vsi vmes vsi ostali, vsak s svojo zgodbo vsak s svojim veseljem. Tudi jaz.

Kot sem že omenil, se je nekako izkazalo, da mi letos nekako ne gre. Edina zares omembe vredna reč, ki sem jo opravil dobro, je bila Medeinih 30 km s fantastičnim tempom 6:05 in seveda Radenci, čeprav so polmaratoni že šli tudi pod dvema urama. Take reči, kot so cele PST, ki sem jih letos naklepal 6, od tega kar nekaj s spodobnim tempom seveda gladko pozabim in izbrišem. Tisti flopi, kot je bil recimo blejski tek okoli jezera, kjer sem izmučen odnehal po "samo" 29 km pa so seveda še kako živi. Kakorkoli, za letošnjih Sladkih6 sem si postavil preprost cilj: 50. Ciljev sem sicer preigraval cel kup ampak tale se mi je nazadnje zdel še najbolj resen. Zadnje čase nisem pred temi preizkušnjami nič več kaj preveč živčen in siten. Pred tole sem pa kar bil malo, kar je bil odličen znak! Tudi na štartu bi bil, pa med temi ljudnmi to ni možno. Vibracije so preveč prijetne. Sama dobra volja v zraku in človek kar pozabi, da je na čisto resni tekmi. Vzdušje skozi teh šest ur boste lažje podoživeli na forumu, tule bom raje zapisal, kaj se je dogajalo v moji glavi. Iz minute v minuto se mi je namreč zdelo, da tečem skoz svoja štiri tekaška leta. Malce me je na to misel napeljala verjetno tudi ideja, da prvih nekaj kilometrov odtečem v "uniformi", ki me je spremljala čisto na začetku - svojih prvih tekaških supergah (stare - stare), prvi trenirki in prvi tekaški majici. Žal je bilo kmalu prevroče in preoblačenje mi je vzelo kar nekaj časa, ko počitka še nisem potreboval. Sem pa dotlej dal skozi vse tiste začetniške faze, od bolečih goleni do euforičnega občutka vsemogočnosti. In pa seveda moje slavno nihanje v razpoloženju, kondiciji in moči. Ja prav rad bi videl letoošnje rezultate po krogih. Naj kar povem, da sem se malo bolj resno ustavil samo 2x, enkrat za lulat in enkrat za malo bolj obilno malico. Krogi pa bodo pokazali kako sem se prebijal skozi vse tiste moje izlive na tekaški poti. Ker vmes, prisežem, je manjkalo samo par metrov, da bi končal. Še pred 30. krogom. Konec, sem si rekel, finito. Letos mi pač ne gre, mogoče mi pač sploh ne gre. Mogoče je bila vse skup ena taka pomota. Kakšen tek neki. So pač stvari, ki niso zame in tek je ena takih. Ampak kljub temu, da so krogi kratki in je možnosti za izstop ogromno, je treba pred izstopom priteči tisti kilometer do konca. Ker itak nima smisla: ne moreš izstopiti na sredi, ne moreš (in nima smisla) se obrniti nazaj. Tudi če se ustaviš in greš do konca peš naprej ne bo nihče vedel da si odstopil. In potem tečeš dalje. Kar je bilo v mojem priimeru ravno prav časa da sem tuhtal in tuhtal in se domislil, da gre morda samo za tisti znameniti zid. Kljub temu, da ni bilo moje počutje prav nič podobno opisom tekaškega zidu, sem se nekako prepričal da je to to. Da je treba malo pojesti, pa malo popiti pa se en krog sprehoditi da vse skup prime, pa bo. TAko sem malo tekal, malo hodil, malo pa se sam sebi smilil kar nekaj časa. Ne vem, 10, morda 15 krogov. Vsekakor sem vmes odtekel maraton (5 ur in minuta za povrh) in bil malo žalosten, ker pedesetke očitno ne bom ujel. 8 krogov v zadnji uri je bilo enostavno nedosegljivih. Ajd, če bi jih vsaj še šest, da bi bil izenačil najboljši rezultat izpred dveh let. Potem je Marjetka začela deliti čaj in sva malo poklepetala in pomodrovala, malo pokomentirala koliko kaže šolska ura tam zgoraj in sem odkrevslal dalje. Čaj me je prijetno pogrel od znotraj, vse bolj pa sem tuhtal da če spravim tempo tja nekam nazaj proti 6 pa morda lahko... 50 x 1 je 50, 100 x 0,035 = 3,350, torej jih je 50 1,75, skupaj torej 51,750, kar pomeni da je 49 krigov krepko čez 50 kilometrov. Mejduš! Ne bo 50 krogov, lahko pa je 50 kilometrov, to je pa tudi čisto spodobna prelomnica!

In sem malo pospešil.

Kdo ve. Morda sem letos v četrtem tekaškem letu pravzaprav v nekakšni četrti tekaški uri Sladkih6. Morda me še celo naslednje leto čaka tista zoprna peta ura, ko sem se komaj privlekel do maratonskle razdalje. Ampak nekaj je pa pribito. Ne glede na vse skupaj, ne glede na to, ali bom kdaj nehal s tekom ali ne, neglede na to, kakšne neuspehe bom še preživljal, mi je sladkih6 podarilo bombonček. Vedno bom namreč vedel, da sem zmožen preteči tiste krasne zadnje pol ure s teka po Sladkem vrhu.

(foto: sladkih6)

Gremo naprej

2010-10-17T19:25:00.000+02:00

To, da mi je v zadnjem času vse ljubši prosti tek, tek čez drn in strn ali na kratko treking, ni nič hudo čudnega. Treking je psihično veliko manj obremenjujoč, vsaj zame. Po mojih stalnih poteh me, kakršna brihta pač sem, kar hitro zvije, če na sredi ugotovim, da tečem obupno počasi, da je tempo polžji in da mi nikamor ne gre. Trekinga pa - treking je pa super. Če se ustavi se zarad klanca, vmes lahko čisto brez slabe vesti hodiš in se celo ustaviš, končni čas pa tako ali tako ni primerljiv z ničemer. Če je bilo treba Borških 10000 preteč v eni uri, ga ovinek čez Frato naredi časvno nedefiniranega. Skok na Plešivico nikoli ne rata po istih poteh, tako da tudi časi ne morejo biti primerljivi. Švica se pa še vedno.
ž
Aleš in Helena sta me že lani podila na par trekingom podobnih stvari, marsikateri Torek je bil namenjen temu. No tokrat sta že drugič organizirala ultra in pohodniški Krtinski izziv in kot se spodobi nismo smeli manjkat. Progi stabili v dveh dolžinah. Pri krajši se je dalo bolj improvizirati in namerilo se je nekje od 11 do 13 kilometrov. Daljša je bila tudi z višinci bolj radodarna, kar 1700 m se je nabralo v približno 35 kilometrih. Takole sta izgledali:

Sam sem izbral kratko, pohodniško varjanto, sem se pa odločil, da jo bom pretekel. In moram reči, da mi je šlo kar dobro. Povprečni tempo je bil na koncu malce čez 7 minut na kilometer, kar se mi zdi zelo dobro. Žal sem med drugo in tretjo kontrolno točko malo zalutal, sicer bi imel najbrž tudi boljšo uvrstitev., glede na to, da sem se dvakrat izgubil in improviziral

<p>&amp;lt;a href="http://www.mapmyrun.com/run/slovenia/ljubljana/679128732875910231"&amp;gt;Krtinski izziv 2010&amp;lt;/a&amp;gt;&amp;lt;br/&amp;gt;&amp;lt;a href="http://www.mapmyrun.com/find-run/slovenia/ljubljana"&amp;gt;Find more Runs in Ljubljana, Slovenia&amp;lt;/a&amp;gt;</p>

Žal je bilo precej mraz in čakanje na ultraše je bilo kar malo naporno. Ker sta se organizatorja dobro pripravila je bilo vsega dovolj in čas sem si krajšal z mojim priljubljenim opravilom, kadar se znajdem v Indiji Koromandiji - naplitanka tukaj, pest rozin tam, pivce za pokplaknit, pa malo pečenega kostanjčka in hopla, gremo še en krog. Dokončno pa sem se raznežil nad paprikašem. Ena (mega) porcija bi bila seveda čisto dovolj, jasno pa sem moral jaz pomazat dve. Jah, pri jedeh na žlico se mi zašibijo kolena, si ne morem pomagat.

Večerno druženje pa je bilo pri gostiteljih doma. Namenjeno je bilo, da e-kipa srčnih še kakšno reče, pa je štajerski del žal moral prej domov. Kljub vsemu smo se kar razgovorili. Sem pa seveda storil še eno napako: po prvi lazanji sem MORAL še eno, čeprav sem imel že popoldne na sredi drugega paprikaša občutek da bom počil. Če je bila pa dobra.

Nekje do ene zjutraj nas je premagala utrujenost in prespala sva kar tam, kaj bi izzivala nesrečo z avtom.

Hektolitri piva mi niso dali miru celo noč, pa še zjutraj ne ko sme je malce zvilo... Ampak nič ne de.

Obdobje slabe volje je minilo in razpoloženje je diametralno današnjemu vremenu. Gremo naprej.

V leru

2010-09-30T14:21:00.000+02:00

Po moje sem si včeraj prvič doslej sploh privoščil prosti tek. Brez ure, brez footpoda, brez GPSa, brez načrta, brez namena, kar tako. No, vsaj naključno ni bilo. V bistvu je bilo bolj kot ne presenetljivo. Te dni sem namreč bil kar od ponedeljka na Borštu. V petek sem si preko Wiggla naročil Salomonove Wingse. Ker sem se začel po Borštu izogibati psom sem moral najti nekaj bolj terenskih poti, za te pa so salomonke menda odlična izbira. ZA wingse pa me je prepričal test v Poletu oziroma čudežne besede da so "...namenjene zmerno težkim tekačem". ajd, saj vsi vemo kako. Imam samo zmerno močne kosti, nisem pa pretežek. Ampak vseeno. Kar je bilo presenetljivega je biolo to, da so bile superge v ponedeljek že pri meni! Ne moreš verjamt! Saj so hitrejši kot e-mail!

Kakorkoli zaradi spleta okoliščin ni bilo časa da bi jih konkretno preizkusil. Včeraj pa jih vendarle nisem mogel več gledati tam v kotu. Grem samo malo probat. Občutek na nogah je zelo prijeten. Prvič konkretno čutim pronacijsko oporo, nazadnje sem jo pri mojih prvih supergah (starestare in novestare, če se še kdo spomni). Potem malo tekam in ugotovim, da tehle superg pa res ne morem preizkušat kar po asfaltu. Jih je škoda. Pri prvi krivini zavijem v gozd in prosti tek se začne. Kam bom zavil se odločamsproti in po občutku (in po prehodnosti terena seveda) in tečem kot mlad teliček. Malo po blatu, malo po listju, malo po kamnih, malo po koreninah, malo po potkah, malo po travnikih, malo čez drn in malo čez strn. Ko sznajdem na poti na Plešivico mi seveda ne da miru in skočim še čez njo, zaključek nazaj pa spet po asfaltu domov. Brez bolečin v kolenih ali podplatu, skratka prijetno. Mi je kar všeč da sem se odločil za nakup. Še bolj pa mi je všeč tale prosti tek. Človek je dobesedno v leru!

Do roba

2010-09-27T14:43:00.001+02:00

Veste, to so resne stvari. Vse skup je veliko huje kot sem si mislil. Najprej ta očala, to je bil šok. Vse svoje življenje sem videl kot sokol, res. Če je kaj na meni res dobro funkcioniralo so bile oči. Ušesa – tako, tako. Vonj in odlično plučno kapaciteto sem si uničil s kajenjem. Močan nisem bil nikoli, spreten pa še manj. Sem mislil pač, da se meni to ne bo nikoli zgodilo. Ali pa vsaj ne že sedaj. Potem pa – najprej izgovori, češ, tu je temno, pa črke so tako majcene in čudnih barv… Potem pa počasi dejstvo. Če želim (udobno) brati potrebujem očala. To me je čisto dotolklo. Jah, včasih je cigara samo cigara ampak ne pri meni. Mene razjeda vsakotedenski obisk pri dediju in njegovo psihično in socialno propadanje. Potem pa – pač nekaj pozabim, zgubim, zamešam imena, spregledam kaj pomembnega, karkoli pač, in že tuhtam, aha, gremo še mi po isti poti. Začne se pa tako in tako z očali ane? Pa še tako mi grejo na živce – misliti je potrebno nanje. A jih imaš sabo, kje si jih pustil… Oh.

Druga (resna) reč, tale naključja. UH, to pa je. Evo, kaj se mi je nabralo samo zadnji teden. V bistvu sem se namenil prejšni četrtek prekinit to neznosno utrujajočo počivanje in preizkusit če je kaj pomagalo. Tokrat temeljito: izotonik sem pripravil že dan prej in ga spravil v meh in v hladilnik. Nabavil sem si gele, tablice, glukoze, čokoladice in take, da preizkusim, kako mi kaj ustrezajo. In kar je najvažnejše: časovni plan, da se bo izšlo. Ta mala tamala je dopolnila 18 let in zvečer pride nekaj povabljencev. Uf, uf, uf, komaj da se bo izšlo. Potem pa ti prekleti slučaji. Ravno zagledam plakat za krvodajalsko in začnem študirat da je sedaj pa že kar dober mesec tega, kar sem daroval trombocite… ko seveda tisti trenutek zazvoni telefon. Bi imel danes čas za test in jutri za darovanje? Bi, kaj ne bi. Če sem že en mesec počival s tem tekom, kaj bom sedaj za en dan dlakocepil? Pa še tako na knap s časom bi bilo. Je bila pa dobra stran ta, da sem se pri večerni fešti malo nazaj držal: nič mastnega, so rekli, za zajtrk, pa tudi za večerjo raje kaj lažjega… In smo imeli kaj lažjega.

Naslednji dan, v petek, sem bil naročen ob 10:15. Istega dne, na youtubu pa večer prej je izšla dolgo pričakovana 10 epizoda spletne nadaljevanke Dan ljubezni. Tokrat je bila zanimiva še malo bolj, saj so za stransko vlogico povabili tudi našo ta velko tamalo. S snemanja je povedala, da je bilo najtežje ostati kolikor toliko resen ob Nikotovi faci. Oh, ob ogledu sem hitro videl zakaj. Na hitro sem si torej ogledal deseti del in od doma sem odšel dovolj zgodaj in precej dobre volje. Nekako sem si mislil, da bodo tole ta deseto po dopustih naredili na hitrco in z levo roko ampak ne, so kar ta pravi faconi. Na mladih svet stoji. Prav zanimivo bi jih bilo kdaj srečati, še posebej tegale Nikota. In reči kakšno besedo, dve. Potem pa šok: avtohiša Šempeter, kjer se še edino (in za krvodajalce brezplačno) da parkrat v bližini transfuzijske je bila polna. Ne morš verjet! elektronski semafor je jasno napovedoval: zgoeraj 2 in v kleti še trije prosti parkplaci. Oh! Začelo se je kroženje za srečno zvezdo, ko gre kdo ravno ven. Čas, ki sem ga imel za rezervo do zmenjene ure je kar kopnel. Pokala, Marija se mi je pokazala točno ob 10h in 14 minut. Na, spet bom zamudil. Ne maram zamujat ker itak zamujam prepogosto. Hitim proti Kliničnem in – v koga se skoraj zaletim? V Nikota seveda. Si lahko mislite? Jaz pa nobenega časa! Odločim se torej, da ga sploh ne ogovorim in odhitim dalje. Koliko časa je torej minilo od premišljevanja, da bi ga bilo dobro srečat pa do srečanja? 10 minut? 15?

Tek pa je seveda odpadel tudi tisti dan. Nekako priporočajo neutrujajoče dejavnosti in maratonski tek ne bi bila ravno pametna odločitev. Naslednji dan je pa seveda spet deževalo. Pa še na trgatev smo bili vabljeni. Oh, oh. Ker sem se zaprmej odločil, da v nedeljo tečem pa naj bo karkoli, sem bil kar malo zoprn. Halooo! Jaz to jemljem resno. Vse imam že pripravljeno v ruzaku, samo še meh z izotonikom stlačim not. In s trgatve čem hitro domov. Če ne se bom spet basal s hrano, kot je tu navada, pa še postrani me bodo gledali, ker se pijače branim. Oj, kera tečnoba sem bil. Sam sebe bi v rit nasuval. Ampak tule gre za biti ali ne biti. Jutri bo jasno, kako bo z Ljubljancem. Plan je enostaven: prvih 21,1 km je potrebno preteči v 2 urah in 15 minutah, za drugi krog pa je časa ohoho! 2 uri in 45 minut. Oh, če drugi krog hodim bo skorajda vseeno!

In je prišel jutri. Vse še enkrat preverjeno, celo rezervna baterija za footpod, če ga kaj prime na sredi. Da tokrat ne bi imel skušnjave in potuhe avtobusno karro pustim doma. Bekap s GPSom na Sportstrack, rezervne nogavice in dodatna čokolada… Pa pejmo. Skratka nič me ne more presenetiti. Nič.

Paz'te to: po treh kilometrih ugotovim, da se je izotonik ta čas ko je čakal da grem teč skisal. Resno. V hladilniku! Pa mislite da me je potolklo? Ne. Take malenkosti me pa ne bodo. Do Žal bo že in tam bom zamenjal vodo. Rečeno, storjeno: Z novo zalogo vode novim zmagam naproti. Ajde, gremo! In smo šli. Potem pa kar naenkrat, niti 12 kilometrov ni bilo za mano pa - konec. Kot bi se ura zarotila, neprestano je rinila tja proti sedem. Kilometri do polmaratona so bili skoraj matrnga. Ojoj. Pogled na uro je povedal vse. Skoraj 2 uri in pol. Ne samo,da gre za moj najslabši polmaraton doslej, še 5 ur ne bi ujel, pa če bi uspel naprej teči tako »hitro«, kot doslej. Ampak, če smo že tu, pa pojdimo še naprej teč. Wega se pač ne da kar tako.

Ampak tole ni tiste vrste štorija, kot jih je vse polno, ko se pred očni stemni in nekje na koncu tunela zažari svetloba. To ni tiste vrste štorija, ko se napiše da potem pa se mi je odprlo, stisnil sem zobe in še sam ne vem, od kje sem vzel še toliko volje in energije. Ne. To je tiste vrste štorija, ko je vsak korak težji in kot besen kengurujček skačem malo hitreje potem pa spet omagam in po neskončno časa ugotovim da sem pretekel vsega 800 metrov s tempom čez 8 minut in pol in skratka cepetam na mestu. Kot malo osramočen zadnjih 10 kilometrov prehodim. Doma pa, ker smrdim, grem čimhitreje pod tuš. Da me dobro spere.

Dogodki (in odmevi)

2010-09-19T23:18:00.006+02:00

Pride obdobje, ko je vse skupaj malo čudno. Vse se nekako upogne, spremeni, obarva, nabrekne - in vse v čudnih kotih, oblikah, barvah in pojavah. Ali pa se pač nekaj dogaja v meni? Kako gre lahko kar naenkrat vse v neke nenavadne smeri, kako se lahko začnejo pojavljati čudna naključja - oh! ja, to je dobra beseda: naključja. NaKLJUČja s ključi. Naj kar vnaprej povem, da je čisto mogoče, da bodo nekoč v prihodnosti epigenetiki odkrili kako se lahko zlepijo geni, ki so odgovorni za to kako neka oseba ravna s ključi. Kajti ključi so moja nočna mora. Že od majhnega. Z vrvico sem jih imel obešene okoli vratu, pa sem jih še izgubil. Nič bolje ni sedaj. Ključi od avta, ključi od službe, kluči od vikenda, ključi od doma. Ah. In sedaj so se pridružili še ključi od - no, USB ključi. Ni trajalo dolgo, ko mi ga je uspelo izgubiti. Seveda sem se moral prej dobro navezati nanj, da mi je bilo res hudo ko sem ga izgubil. Bil je tak lep, 8 gigabajten in fensi modro diodico sredi ohišja, priKLJUČek pa se je dalo elegantno povleči v ohišje, tako da ni bilo nobenih nadležnih pokrovčkov in takega. Tisto dopoldne sem ga končno spedenal - skozi ohišje sem napeljal vrvico s sponko, tisto, ki jih prilagajo trakovom za okoli vratu, tako da je nastal prav priročen obesek za ključe. Spedenal sem ga tudi softversko. Kar nekaj časa je trajalo, da sem ga naložil po svojem okusu in željah. Same prenosne programčke iz portable apps, ki sem jih že dogo želel imeti na kupu. En programček za obdelavo muzike, pa googlov Chrome portable, pa Inkscape za vektorsko grafiko, pa seveda portable open office, VLC predvajalnik, GIMP za slikce, Infra recorder za peko, pregledovalnik fotografij, en sudoku generator in še par malenkosti. Pa še slikce in nekaj knjig, bližal se je dopust. Skratka: cel prenosni računalnik v žepu! In naenkrat ga ni bilo nikoder. Sponka je žalostno prazna visela s ringce s ključi, meni je pa kuhalo. Nisem bil čisto prepričan, ali si je chrome že zapomnil kakšno moje geslo - še posebej gmailovo. Vem, da sem si rekel da moram na portablu tole pomnenje izklopiti ampak nisem pa računal, da bom ključek izgubil TAKOJ. Izgubiti sem ga moral nekje na službenem parkirišču, ko sem vlekel ključe iz žepa, v bifeju na poti iz službe, ko so ključi najbrž napol viseli iz preplitvih žepov ali pa pred blokom, ko sem nosil stvari v avto in ga enkrat celo preparkiral bližje. Domače parkirišče sem pregledal kolikor se je na hitro dalo, ključka seveda ni bilo. Takoj sem tudi poslal SMSe sodelavcem, ki so najbrž še viseli v bifeju, da naj preverijo tam. Med dopustom sem se celo vrnil z Boršta na službeno parkirišče in ga prečekiral celega, tako da je moralo vse skupaj na varnostnih kamerah izgledati jako čudno. V naslednjih tednih sem vedno, tako doma kot v službi potrto tipal po tleh in iskal moj ključek. Seveda brez uspeha.

Potem se je ključevanje nadaljevalo. Najprej so se plenk, plemk, plenk en za drugim na istem mestu prelomili ključi vhodnih vrat. Ker so tako brihtno kodirani še z vzdolžnimi dolincami po obeh straneh, zobčki seveda za naš fort knox niso dovolj. In je naneslo, da so na naših ključih vdolbinici točno ena nasprot druge in tako je tam trdnost ključa oslabljena. Ampak plenknilo je seveda meni. Odmevi tega dogodka, ki so sledili vse do montaže nove ključavnice so bili sila pestri. Naj omenim samo tistega, ko sem po telefonu dajal natančne napotke ujetnici, kako se odklene vrata s pokvarjeno in zaskočeno ključavnico.

Nekaj dni kasneje mi je spet uspelo pozabiti ključe od avta v službenem predalu. Ah, kako to sovražim! Petek, človek z užitkom potegne kartico in zakoraka ven in - ugotovi, da je treba nazaj. Grrrr! Vrh vsega sem sabo tovoril vrečo dobrot, ki so mi v minulem mesecu ostale od malice. Nič, vrečko postavim za avto in grem po ključe. Pazite sedaj to: ko sem se vračal sem še pri vratih med štemplanjem sam pri sebi naredil miselni opomnik, da ne smem pozabit vrečke za avtom - in jo seveda 17 sekund zatem gladko pozabil. Spomnil sem se seveda nekaj trenutkov zatem, ko sem doma stopil iz avta. Naj povem, da sem tako škrt, da sem šel nazaj, petkovim prometnim konicam navkljub. Seveda sem izkoristil povratek na službeno parkirišče še za eno neuspešno iskanje usb ključka.

In tega je še polno. Kot bi se mi kisali možgani. Naj omenim samo še čisto ta zadnjega, ko so se mi možgani najbrž ne samo do konca skisali ampak čisto zresetirali. Ker je bil tisti vikend v Pohorski izziv preoblečen Mura chalange, moj avto pa je bil v okvari nama je prijazno priskočil na pomoč svak in posodil svojega. Po prijetnem vikendu sva se vrnila domov in začuda takoj našla prostor za parkiranje in to celo na prtljagi prijaznem mestu, namreč gre za zadnji prostor, preden se parkirišče nadaljuje v travnik in ovinek. Prostora za na stežaj odprta vrata avtomobila je torej priročno dosti. Je pa malo manj priročno če je sopotnik Roy: ne more si kaj, da se ne bi zapodil v kup listja, kamor ga nagrabijo naši ljubi penzionisti s parkirišča. Tisti kup najbrž malo že kompostira in zato tako našemu bevsku tako diši. Je pa to precej nerodno če tisti trenutek z isto roko s katero držiš fleksi zaklepaš avto. Ko sem se doma začel pripravljati, da grem dol po preostalo prtljago pa sem odkril, da ni nikjer avtomobilskega ključa. Tu ne bom nič skrivnosten, kar naravnost povem, da se mi to vedno, ampak vedno zgodi kadar kakšno reč spravilm, da je ne bom iskal. Tako sem avtomobilski ključ varno spravil v torbo, ki sem jo imel čez rame in mi je ves dopust služila za vestno shrambo vsega mogočega, tudi vseh ključev. Nič hudo nelogičnega torej ampak ne, meni ni potegnilo. Najprej sem pregledal vse punkte, ki so običajni doma, polička v predsobi, polička v kuhinji, polička v dnevni sobi, polička nad tevejem, the Predal, še enkrat polička v predsobi, pralni stroj, polička v predsobi, žepi jakne, polička v kuhinji, hladilnik (o, lej še eno pivo je ostalo od praznovanja RD!), polička nad TVjem, žepi jakne in polička v presobi: ključa ni. Darja se je takrat ukvarjala čisto z drugimi stvarmi, zato me še ni uspela vprašati, kot me je kasneje čez pol ure (in kot me itak vedno), če sem pogledal v torbo. Meni pa se je vse bolj oblikovala misel, da sem ga - ključ namreč - pozabil v vratih avta. Kakršen cepec sem zadnje čase ne bi bilo to niti čudno, niti prvič.

V vratih avta ga seveda ni bilo. Nemočno sem strmel v tisto ključavnico, kot bi pričakoval, da se bo morda tam udejanjil iz neke druge dimenzije. Pa ni bilo nič. Kadar sem takole na pol obupan (pa še moj avto ni!) mi na misel prihajajo najbolj nemogoče "kaj pa če" ideje. Kaj pa če mi je ključ odletel z rok, ko me je Roy cuknil proti tistemu listju? Kaj pa če mi je ključ nevede padel iz rok, ko sem ga milostno čakal, da prevoha vse, kar je izpustil na tem koncu v zadnjih štirinajstih dneh? Ojoj. Bolj iz obupa kot zares sem na slepo pobrcal po listju, v glavi pa se mi je vse bolj porajal dvom, da sem preveril tisto poličko v predsobi in je ključ morda tam.

Potem se je vse skup malo upognilo, spremenilo in obarvalo. En tak nenavaden občutek se je sprehodil tam za očmi, kot bi se mi malo zavrtelo, kot bi se malo zamajalo vse skupaj. Preveč čejev je bilo. Preveč! Čevelj je namreč izpod listja in zemlje izbrskal nekaj črnega. Nekaj podobnega obesku za ključe. Z lično napeljano vrvico s sponko skozi ohišje in osmimi megabajti spomina v drobovju. In malo kasneje je modra diodica zaspano zamežikala vame, češ, kod si pa hodil tako dolgo?

Obrazi

2010-09-17T11:26:00.002+02:00

Rad opazujem ljudi. V čakalnicah mi je redko dolgčas. Opazujem obraze in poskušam razbrat, kaj si mislijo. Obrazi povedo ogromno. Kaj ne bi! Saj veste koliko mišic je v obrazu, ki znajo delati po svoje, brez da bi se zavestno kremžili. Oh, saj nam že štirje smerokazi, ki utripajo lahko povedo toliko različnih stvari1 Kaj nam ne bi obraz. Poglejmo si, kaj nam govorijo šoferji, ko imamo prižgane »vse šter žmigovce:«

Na parkirnem prostoru za invalide pred trgovskim centrom:

Oprostite, jaz sem zelo pomemben. Jaz nimam časa kot vi, ker delam strašansko pomembne in nuuuujne stvari. Moj čas je denar! Sploh pa nisem tako neumen, da bom iskal okoli parkirplac, če pa grem samo po cigarete, časopis in morda še na eno kavico.

Ko stoji na polovici voznega pasu z odprto havbo:

Joj, se opravičujem. Previdno peljite naokoli. Ne se jeziti, ker je nastala ful kolona, ker ne morem nič pomagat. Prejšni teden je bil na servisu. Grrrr. Doma imam tudi BMWeja, tale je od hčerke.

Na odstavnem pasu avtoceste s tujo registracijo

Pa kako morete imeti tako slabo označene ceste?? Že tretjič sem se izgubil.

Na odstavnem pasu avtoceste z domačo registracijo

Pa kako se more to zmeraj zgoditi meni?? Sploh ne vem, kje imam rezervno gumo!

V popoldanski konici na obvoznici:

Hojla, pazi ti za mano. Spredaj je kolona in nima smisla kar tiščati na gas.

Avtobus, ki si ga spustil predse:

Hvala!

Pred vhodomv blok ali hišo, s prižganim motorjem in nogo na sklopki:

Jebenti babe. Čist zmeri jih je treba čakat. Pa kaj se ma tolk za obriat?? Na, spet bomo padli v gužvo!

Na parkirišču

Pazite, odslej je moj avto zaklenjen in pod alarmom. Hojla, sosed. A ti ga pa ne moreš vklopit kar z balkona?

Na avtocesti med dvema izvozoma, med vožno vzvratno:

Pazite, cepci! A mislite da sem nor, da bom peljal do naslednjega izvoza?

Na štangi ali vrvi, ko se pusti vleči:

Spet stroški. Še tale servis, potem moram pa čimprej prodat ta jajca.

V klancu s polnim prtljažnikom in ritjo čisto na tleh

Žal ne morem hitreje.

Tako vidite, nam utripajoči smerokazi sporočajo svoje zgodbe. Obrazi pa svoje.

In zadnje čase opažam stiske, strah in tesnobo. Čeprav skrite nekje čisto zadaj za prešernim nasmeškom…

Kako sem se ulegel na kavč in prenehal teč.

2010-09-09T14:04:00.000+02:00

Nekaj pač že počnem narobe, če pa kljub vsem pravilom, ki sem si jih postavil v teh letih ne zmogljivost, ne hitrost in ne moč nikamor ne napredujejo. Naravnost neverjetno je, da se je tam nekje na polovici leta 2008 vse skup ustavilo in ne gre nikamor več. Razen seveda kile, te se vztrajno bližajo izhodišču. KAj torej manjka? Treninga ne, tega sem donedavnega izvajal redno in brezkompromisno. Samo letos recimo sem pretekel več kot 1200 kilometrov in to s čisto solidnim povprečnim tempom 6:44. ( Za primerjavo, 2008: 1702 kilometra z 6:22, še 170 z biciklom, 10x Šmarna, vmes tudi najhitrejša, plavanje...) Mogoče manjka motivacije? Oh, če kaj, potem bi rad enkrat v življenju pretekel čisto ta pravi maraton, Tak, z vsem, kar paše poleg. Vzdušje na štartu, tisto brnenje v zraku, ko se mešajo pričakovanja, strahovi, želje, upanja, panika, zvijanje v trebuhih... Potem proga, navijači, kilometrske oznake, okrepčevalnice, plehgodbe, znanci md tekači, "dajmo wega" vzkliki in te reči. Pa končni šprint. Včasih sanjarim o njem. Česa potem ni? Zakaj ni nobene volje, zakaj ni nobenega napredka? Zakaj kar naenkrat nekega avgusta odstop za odstopom. V vsem tem času jih ni bilo toliko. Najprej 11 namesto 26, pa 24 namesto 29 in končno tisti zadnji, kjer sem na sredi s PSTja zavil na avtobusno postajo. Kar je bilo najbolj strašno je bila neznosna lahkost odstopa. S tako miselnostjo se ne gre na maraton. Krize so nekaj običajnega, skoraj ga ni brez. Jaz pa - kaj? Tam na Vodnikovi bo idealno, samo zavijem levo v kresničko na pir. Al pa še boljš: tam ko iz Šišenske zavijemo na Vodnikovo grem samo naravnost. Še zavijat mi ni treba nikamor, pa sem doma. Ker bo tam na sredi itak vse tako brez veze, smisla in teh stvari.

Tako gre to. Nekaj bo treba ukrenit. Očitno mi vse skupaj ni pisano na kožo, pa najsi je zgledalo tako. Vsi euforični izpadi so bili kratkega diha. Kdaj pa sem šel na zadnje v hribe? Jep, od Triglava dalje, kar je skoraj točno leto tega še nisem šel čez 1000. Kdaj na biciklu? Uh. Dve leti tega. Dve!! Ja, res je, od tiste sredine 2008. Kar je najhuje, čisto nič ne pomaga več. Dobrohotne brce v rit, ironični komentarji, nadiranje in te reči me ne ganejo, kaj mi bodo stvari ki jih itak že vem. Nasveti, analize, predlogi - prav tako. Enostavno ne verjamem, da delujejo. Vse sem že poskusil, za ostalo nimam volje. Spodbude sicer denejo dobro, a sem se jih že malo navadil. Tudi tistih, saj bo šlo, boš videl. Enostavno jim ne verjemem. Sploh, ker sem začel verjeti tistim drugim. Ki nič ne trenirajo in tečejo lahkotneje in bolje kot jaz. Ne, ne mislim bleferjev. Čedalje več jih spoznavam osebno. Nič treningov, včasih kakšen kilometrček potem pa, recimo na Blejskem polmaratonu (kakšen mesec nazaj) z lahkoto odteče v 1:50. Pa celo med našimi srčnimi se je našel kdo ki ni tekel že uh, več kot mesec?, mesec in pol? pa se mu nič ne pozna. In še je takih.

Skratka - med tekom ne najdem več užitkov, med užitki pa ni več teka. Sedaj bi moral začeti z nakupom nove tekaške ure, novih superg, novih tekaških gelov in napitkov (NOVO: Povečana zmogljivost, nižji nivo laktata in hitrejša regeneracija, dodatna zaščita in podpora med treningi in na samih tekmovanjih, tako za rekreativne kot za poklicne športnike.), začeti bi moral z novimi teorijami glede luninih men in dolžine dneva, začeti bi moral z novimi prijemi, zaprtimi usti, poskakovanji, trekingom, z revolucionarno metodo, ki omogoča blablabla, s posebnimi majicami in hlačami, ki celo tvoj švic spremenijo v dodatno energijo med tekom, začeti bi moral z novim programom, novo obljubo, novo etapo, pa se mi ne da več. Samo še eno stvar preizkusim. Samo še tole. Začel sem s 1. septembrom.

1. teden, prva vaja: 1 ura ležanja - 2 uri sedenja 8 ponovitev. Vmes pa basanje s hrano. Uspelo mi je priti na 92, še deset pa bomo tam, kjer smo bili. Nič treniranja torej. Morda bo pa delovalo? 12 dni popolnega mirovanja, lenarjenja, poležavanja, žretja, branja, igranja, spanja. Bom lahko v nedeljo po prvem teku po dolgem času lagodno zazehal in rekel: pismu, nič nisem treniral, pa lej, kako mi je šlo dobro?

Ha. Kumi čakam.

2010-08-24T13:02:00.000+02:00

Jah, še en nedokončan in neuresničen cilj. Premalo srca ali pretiravanje, kdo bi vedel. Ali pač prevelike ambicije in precenjevanje. Ok, vem da nisem superman ampak par kilometrov pa menda že lahko pretečem s tempom manjšim od sprehajalnega. Pa ne gre. Je res tako zelo narobe, če si želim preteči Ljubljanca in njegovih 42 v karajšem času, kot sem tako razdaljo že pretekel. Pred tremi leti recimo, na Sladkih6. Včerajšni tek je bil na ravni teka na taistih Sladkih6 izpred štirih let.

Mislim, da si bom sedaj vzel malo počitka.

Se slišmo.

Okrevanje

2010-08-17T13:08:00.000+02:00

Od tiste katastrofe na dolgem teku se nisem več kaj dosti oglašal, pa ne zato, ker bi v resnici nehal teč ampak enostavno nisem našel volje. Kar sem napisal v komentarjih je čisto res: vse skup sploh ni hec. Vem, vam, ki ste normalni je vse skup malo čudno ampak eh, Wega je Wega. Ni šlo samo za to, da nisem zmogel dolgega teka, šlo je predvsem zato, zakaj ga nisem zmogel. Ajd, slab dan, nizek pritisk, čudno vreme, mlada luna, položaj Marsa v zodiakalnem krogu, napačne spodnjice... ni da ni, izgovorov vam natrosim za polno naročje v trenutku. Ampak nekje v sebi pa vem in mi kljuva: ti enostavno nisi resen. Spet ne treniram kot je treba, spet se ne trudim. Ker hja, program teka je pač program teka, pač, ampak to najbrž ne pomeni, da je vse kar moraš storiti to, da na določen dan lepo greš in odtečeš predpisano vajo. Tek je potrebno tudi živeti. Se pripravljati. Se opazovati. Premišljevati o vadbi. Analizirati počutje. Načrtovati. Cel kup stvari. In jaz? Jaz pa hja, malo začnem cepetati gor pa dol po stanovanju, ker se mi lih ne da, to je pa od priprave, opazovanja, premišljevanja, analize, načrtovanja in ostalega tudi vse. Če bi bil resen, bi že dan, dva prej začel načrtovati recimo prehrano in počitek. Ne pa, da če pač tako nanese, žingamo pozno v noč ali pa se še dopoldne bašem s čevapčiči, da bo ja zgaga pekla. In ne pa, da brez potrebe računalim pozno v noč, namesto da bi šel bolj zgodaj v posteljo in se dodobra spočil za podvig. In ne nazadnje, ne pa, da premišljujem o možnostih za prilagoditev in popravek programa treninga, na preložitev ta dolgega na, recimo, jutri. Potem je pač flop. Kaj pa naj bo drugega? Za tega zadnjega pravzaprav niti ne vem, kaj je bilo krivo. Pa niti ni važno: vem samo, da sem se odpravljal popolnoma nepripravljen, zato seveda ves tečen in jezen na ves svet in kar je sledilo, je moralo slediti. Svet je enostavno postal drugačen, fizika je popustila vajeti in vse se je spremenilo, drugačna težnost, krajše sekunde in raztegnjeni metri. Z vsakim korakom. In jaz, popolnoma brez volje. Obupal sem že po nekaj kilometrih, se obrnil nazaj in nekje pri domu končal tek. Po nekaj minutah pa me je do ušes zalil val obupa.

Vse skup nima smisla. Jebi se, Wega, ti in tvoj maraton. Nisi zmožen. Nisi zmožen ničesar. Drugi se lotijo in potem vztrajajo, ti pa - ušivih 26 jih ne spraviš skupaj na določen dan. Ko moraš. Ko je treba. Ker v tem je štos ne? Gremo se lahko šetkakt po PSTju v levo in desno, 33 jih ni problema ane, saj če bo, bo, če ne pač ne, ampak tokrat je drugače. Tokrat je določen dan in določen tempo. Kot bo na Ljubljancu. Boš tudi takrat rekel, ah, bom šel raje jutri? Boš po prvem krogu raje zavil v cilj, kot da bi šel sanjam naproti? Saj sanjaš, ane? Kolikokrat si že sanjal o prihodu na cilj? A? Žal mi je, stari, ampak nič ne bo. Nobenih dvignjenih rok, nobenih nasmeškov in solza v očeh. Nobenega zmagoslavja, nobene evforije. Nič tistega norega občutka "pa sem ga!". Nič prijetne bolečine v nogah, ki te kasneje opominja, kaj si zmogel. Nič "dajmo Wega!" med drugim krogom. Nič razposajenega in zmagoslavnega Wega šprinta v zadnjih stotih metrih. Nič. Nič. Nič. Ker ne zmoreš, ne znaš in se ti ne da. V bistvu si ena sama zguba.

Ja, res je: v tistem trenutku sem vse skup vrgel v koš. K sreči se je do doma župca malo ohladila in jasno mi je bilo, da ne morem nehat. Če neham je to pot nazaj, tja pa nočem.Tja pa nočem. Nikoli več.

6. teden, 1. vaja: Lahek tek 3 km s tempom 6:23

Začel pa se je 6. teden. In spet: niti ena vaja ni šla po planu. Ampak tokrat je bilo razpoloženje popolnoma drugačno. Najprej torek: 3 kilometre? TRI? A se mal norca delajo? Sem kar takoj vedel, da ne bo šlo. Ne po tistem porazu v nedeljo. Moral sem. Za dušo. Tako sem v žep vtaknil urbano in se odpravil na obisk na Rudnik. Programskim trem sem pritaknil še devet dodatnih kar naprej po PSTju. Joj je pasalo. Ajd, že mogoče, da ne bom nikoli pretekel maratona na Ljubljancu v nekem spodobnem času ampak teli tekci so pa zakon. Vedno znova me fascinira: iz Šiške na Rudnik, pa kar takole, na nožni pogon. Ne, res si ne želim nazaj, nočem več v tisti svet kjer sem udobno gnil pred davnim januarjem leta 2007.

6. teden, 2. vaja: Intervali 3x1600 po 5:08, skupaj 11 km

In seveda jaz ne bi bil jaz, če ne bi zamuštral tudi druge vaje. Prvo kot prvo: intervalov pa res ne morem izvajat na Borštu (edino če hitri tek natempiram ravno tam mimo tistega psa) zato sem s četrtka prestavil tek na petek zjutraj, ko sem šel v Ljubljano. Ajd, pa saj zaradi tega ne bo konec sveta. Potem sem zamutil z ogrevanjem in sem malce skrajšal vse skup, sicer samo za 600 metrov ampak jebi ga. Predpisi so zato da se jih držimo, kajne? In za konec: namesto predvidenega tempa hitrih tekov 5:08 je na koncu izpadlo 5:12. Ampak tokrat pa res ne bom jokal. Vseeno je namreč dober občutek če veš, da si zmožen skoraj 5 kilometrov preteči tako hitro. Nazadnje sem bil tako hiter na štafeti v Velenju. Ajd, naj bo: mogoče intervali res niso najbolj nujna stvar za trening maratona, ampak občutek je pa dober. Enostavno paše.

6. teden, 3. vaja: Dolgi tek, 29 km v tempu 6:23

No, pa da vidimo. Tokrat sem se pripravil malo bolje: po dolgem času sem si spet oprtal ruzak z bidonom in izostarom, temeljito napolnil walkmana (ki mi je prejšni teden crknil in tako še podkrepil odločitev o odstopu), celo zamenjal baterijo na footpodu, da ja ne bi crknila na sredini. Tečkaril sem sicer spet, ampak to je že malo obredno. Še celo lučko sem si dal v ruzak, čeprav je po PST redko uporabljam (in je potem res prav prišla pri iskanju footpoda, ki mi je pri 10 km odletel v travo). Potem pa ogrevalna hoja na točko X in - gremo! Po prvih korakih ponavadi že dobim občutek kako bo šlo. In tokrat je šlo... hja, tole je bilo pa že sumljivo. Resno sem po nekaj kilometrih začel sumit, da sem si footpod namontiral prenizko in da kaže narobe. Kako je letelo!! Kmalu mi je bilo jasno, da tudi današnjega treninga ne bom opravil do konca. Bilo je namreč prelepo. Nič, tekel bom, dokler bo letelo. Še pravi čas sem se obrnil proti domu, saj me je nekje pri 23. kilometru začelo pobirati, v 24. pa me je malo črvičilo po želodcu - ves ta izotonik in dve dekstrozi sta naredili svoje. Tako sem zaključil tek 5 kilometrov prej, kot je bilo predpisano. Ampak tokrat diametralno nasprotnega počutja, kot prejšni teden. Čisto zavestno sem se zaletel v prehiter tempo in vedoč kaj bo, užival. Roko na srce: kakšen polmaratonček smo že pretekli hitreje, ampak tisto so bile vendarle tekme.

In tako, vidite, zaniham od čistega obupa na popolno euforijo. Kaj bi govoril, to sem pač jaz. Malce pavze si privoščimo, potem pa horuk v sedmi teden. Začne se s 5 kilometrskim lahkotnim v torek, potem me čaka en konkreten tempo tek v četrtek in potem jagoda na tortici: 32 km dolg nedeljski matronc. Najbrž bom spet kar eno celo PST obrnil. Ampak tokrat počasi in previdno. Malo resnosti ne bo odveč. Saj še na polovici nismo...

5. teden, 3. vaja, dolgi tek 26 km 6:23. Kao.

2010-08-08T21:28:00.000+02:00

Popoln polom. Naj gre vse v tri krasne.

5. teden, 1. in 2. vaja, lahki tek 6:23, 6 km in tempo tek 6 km 5:28

2010-08-05T15:58:00.000+02:00

Malo je bilo že preluštno: peti teden se je začel z že četrtim zaporednim lahkim tekom in treba si je bilo malo zakomplicirati zadevo. Na misel mi ni prišlo čisto nič drugega, kot da grem vse skup izvest sredi dneva v največji vročini. Da bo še lepše, se je bližala nevihta in je bilo sopaaaarno, pa tudi za cepetanje in postopanje pred odhodom ni bilo časa. Naslednji problemček je bil spet čisto po moje: kako naj zadevo odtečem po tem mojem Borštu, da bo kolikor toliko normalna pot. Nazadnje sem jo mahnil pač kot ponavadi le tam pri tistm pesku, ki se vedno zbudi, ko sem že skoraj mimo sem zavil v hosto na majhen čez drn in strn.. Teklo pa je od mene kot da bi bil na drobno naluknjan balon vode. Morda se kdo spomne mačka Toma, ki se je, da bi ostal buden nalival s kavo, potem pa ga je preluknjal kaktus? No približno tako je teklo. Ampak pod črto: tek je bil kar v redu.

Današnji tek pa sem na srečo lahko opravil kar na PSTju. Trema je bila spet popolna: tko neki švoh sm zadne cajte. Pa spal sem total zanič. Po moje sem šele ob ene treh zares zaspal. Pa tempo tek je kilometer daljši in kar 4 sekunde na kilometer hitre- Koliko??? Bedne štiri? Oh če bi pa to vedel se pa ne bi tako gnal. Oh pa da vidimo še nedeljskih 26. To bo izziv! Kjerkoli že, na Borštu ali pa v Ljubljani. Sem že kar malo nestrpen.

3. teden, 3. vaja, dolgi tek, 22 km 6:31 in 4. teden, 1-3. vaja, 3x lahki teki 11 km 6:31

2010-08-01T17:27:00.000+02:00

Zadnji tek tretjega tedna je bil tisti dolgi tek, zaradi katerega sem imel cmok v želodcu. Pa ne zaradi razdalje, saj 22 km pa že zmorem. Cmok sem imel zaradi tega, ker sem se ga namenil opravit v Borštu. Malček sem bil sicer res zaskrbljen ker gre vendarle za klance, ampak ta pravi cmok sem imel zarad psov. Borškega kroga se zadnje čase kar izogibam zaradi tistega rotvajlerčka na 8. kilometru, prav tam, kjer sem se na zadnje usral zaradi pobeglega konja v temi sredi ceste. Pravzaprav me tistega bevskača, ki me je takrat dejansko ugriznil sploh ni toliko strah, kot tega, ki se zapodi za mano, kot da sem ravnokar vdrl v njegovo svetišče. Pa je čisto navadna cesta madona!
Kakorkoli, prvi krog je minil v umirjenem ritmu in kar zadovoljen sem bil s sabo. V bistvu sem bil celo zelo hiter. V drugi krog sem se podal še bolj umirjeno. Tam na osmem kilometru so imeli družinsko srečanje z majhnimi otroki, ni pa mi ušlo, da je pesjak odprt, zverinice pa nikjer. Ajd, dokler so vsi na kup ga bodo menda že ustavili, preden bo prirenčal do mene. V drugem krogu se je začelo že mračiti, ko sem ponovno pritekel do tiste hiše. Seveda je bilo dvorišče že prazno - pesjak pa tudi. In potem spet - renčanje, in galop za mano. Pa nikjer nikogar. Kaj naj rečem? Na kurac mi gre. Ne, ni me prišel ovohavat, ni prišel zaradi firbca, ni se prišel igrat. Ne briga me da "saj ne bo nič naredu", jaz hočem v miru tečt. Brez da bi študiral ali lahko naredim hiter gib, dvignem roke v zrak, obrnem hrbet, tečem naprej ali obstojim na mestu. Skinite mi tega psa s proge Borških 10000. Naprej sem tekel šele ko sem bil kar spoštljivo oddaljen od njegovega teritorija. Tekel sem kar dobro in tretji teden se je zaključil.

Četrti teden pa sem deloma odtekel na morju. Na srečo je predvideno, da je vsak četrti teden manj inteziven, namenjen počitku in regeneraciji. Navodila za vse tri vaje so preprosta: lahkoten tek, 11 km s tempom 6:31. Malo me je skrbelo, če bom sploh našel vsaj 5 - 6 km spodobne poti da odtečem svoje, pa se je izkazalo, da bo deloma po poti ob obali, deloma pa po cesti poleg plaž kar spodobna proga. Seveda ne bi bil jaz, če nebi obakrat vseeno zamočil: ker zjutraj pač ni šlo, sem čakal na večer, da se spodobno ohladi. Vmes pa se je pooblačilo in postalo čisto znosno hladno. Idealno za tek, pa še svetlo bo. Kar pa nisem računal je bilo to, da bodo tudi vsi ostali zaradi oblakov prej zapustili plažo in se na večerni šeting odpravili kar takoj. Tako sem kar dobršen del teka slalomiral med otroki s ogromnimi sladoledi, zaljubljenimi parčki, družinicami in pohajkajočimi in hihitajočimi najstnicami. Pri drugem teku pa se mi je zdelo, da bo tik po plohi ravno pravšnji čas za hiter skok tja in nazaj. Izkazalo se je da plohe še ni bilo čisto konec ampak si je samo vzela malo pavze. Kaj kmalu sem bil premočen do kože, kar me pravzaprav ne bi motilo, če si ne bi pozabil polepiti bradavic in me je mokra majica v nekaj minutah ožulila do krvi. Tako potem nisem bil en tak fit frajer ki pozno popoldne skrbi za svoje telo in peca dekleta ampak sem moral izgledati prav ubogo, moker ko cucek in z majico spodvito tja nekam pod vrat.

Danes me čaka še zadnja vaja četrtega tedna in ker sva se že vrnila nazaj na Boršt bo to klasičnih Borških 10000, z enim kratkim podaljškom da bo okroglih 11. Potem bo prve četrtine programa konec in začel se bo 5 teden, ko se vse skupaj pomakne na malo višji nivo. Hitrejši hitri teki, daljši dolgi teki in intervalnejši intervali. V bistvu kar kumi čakam. Vsekakor bolj kot današnji tek. Glede na to, da grem danes spet mimo tiste hiše bo morda najbolje, da ne oblečem svojih najboljših tekaških spodnjic...

3. teden 2. vaja, tempo tek 5 km z 5:32, ogrevanje in iztek

2010-07-23T12:50:00.000+02:00

Mislim da imam bulmijo, s to razliko, da jaz potem ne bruham. Ampak res. Včasih se mi zgodi, da v službi pozabim it na malico in je niti ne pogrešam. Ko se spomnim mi je edino žal, da nisem šel vsaj vzet kakšnega priboljška, ki pripada malici - za domov, tako pa žal propade. Če pa se spmomnim in grem, pa sem še tik pred zdajci odločen, da ker itak nisem lačen bom vzel samo solato, pa morebiti še župco. Oh. Ko sem enkrat tam, je pa Indija Koromandija. Solatka? Testeninska solatka??? Uh, sem s skledo. Gobova župca? Uh, nalij do vrha. Meni 1, meni 2, meni 3, glavna jed, priloga, dodatek... V glavnem čez pol ure kot en tak zadovoljen pujsek podrem kupčka in sklenem, da jutri pa res ne bom nabral toliko.

Včeraj, ko sem imel na programu hitri tek je bilo podobno. Popoldne - potem ko sem dopoldne opravil s spet eno zgoraj opisano službeno požrtijo - je bila čisto dovolj odlična zelenjavna juhca. Tudi ko sem prišel s teka me ni spopadla kakšna huda lakota. Če... Ah, treba se je bilo rehidrirati ane, saj sem ja tekel danes, a nisem? In to več kot uspešno. Zaslužim si ta pravo hidriranje o ne pa en požirček. In sva šla z Darjo na eno pivce. Ker je bilo reeees soparno in ker sem najbrž reeees dehidriran sem potem še enega in da bo ziher še enega za konec. Potem pa doma, ko je enkrat začel delat glikemični indeks piva pa seveda v hladilnik. Jasno mi je bilo, da ni nobene potrebe po pozni večerji ampak kaj, ko je bilo v glavi naenkrat toliko čisto prepričljivih argumentov. Ravno včeraj sem na TF bral, da večerje po teku res ni za izpuščati. V bistvu je bolje če ješ. In to ful. Ne čisto malo. Beljakovine, mmmm, saj zakaj sem si pa kupil tisle prekajeni sirček, če ne za takole priložnost. Pa da ne bo samo sirček, še ene rio mare, ne šparaj vendar, saj itak ne bo nič kruha zravn. Pa fetka? Koliko časa je že odprta? Na krožnik z njo! Ne ene žlice! Dobro porcijo! Je pa ja ne boš sedaj za eno žlico puščal v embalaži in hladilniku. Bo splesnela. Kar vse daj na krožnik. Opala, kaj pa je tisto? Paradižnik? Ni boljšega za osvežitev kot hladen paradižnik. Dva pravzaprav. Pa tega prekajenega sira je bilo malo malo. Saj si ja tekel danes, a nisi? In to več kot uspešno. Zaslužiš si ta pravo malico ne pa en grižljajček. Daj še navadnega sira nekaj rezin poleg. Nekaj, ne pa dve. Ok, pri salamci pa šparaj. To pa redi. Dve rezini lahke puranje posebne bo čisto dovolj. In da ne bo presuho, malo tistega kao džuveča al kaj je že od Ete. Samo to pa ne moreš jest brez kruha. En kos bo dovolj. OK, dva. Majhna...

In smo spet mljaskali in zadovoljno mommmmmljali in uživali. In na koncu s čisto malo slabe vesti sklenili, da tole je bilo pa malce tu mač. Saj ne bo vojne!

O, ljubi blog. Meni ni pomoči. Še ko sem pisal tole vse skupaj so mi prišle sline v usta. Čeprav... Morda bi pa tole kazalo sedajle ponoviti? Saj navsezadnje se je treba pripravit na nedeljski dolgi tek. Prazna vreča pa menda ne stoji pokonci.
Oh saj. V nedeljo bo šlo vse skup ven - 22 kilometrov in to po Borštu. Kumi čakam.

3. teden, 1. vaja, lahkoten tek 8 km, 6:31

2010-07-21T11:07:00.000+02:00

Uh. Včeraj me je pa prvič malo zaskrbelo. Ni šlo tako zelo zlahka, kot sem si predstavljal. 8 kilometrčkov z razmeroma počasnim tempom, pa sem se moral kar priganjat. Pa tudi posebnega užitka ni bilo. V želodcu sta mi klompala pica in radler, kar vsekakor ni prava izbira za pred tekom. Sredi teka me je začelo še malo skrbet glede izvedbe plana: za četrtek je na vrsti hitri tek, kar upam, da ne bo prehuda, bolj pa me skrbi nedeljski dolgi tek. Prejšno nedeljo sem se kar matral, to nedeljo so pa še trije kilometri več. Povrh vsega pa bo treba ta dolgi tek izvesti na Borštu, ker se začne dopust in se ne vračam v Ljubljano. Ne skrbijo me klanci ampak dejstvo, da bo treba štirikrat mimo psov. Pa dejstvo, da bo treba dan prej nekajkrat mimo zidanic... Potem, za na morje, pa je na srečo na vrsti četrti, regeneracijski teden, trije lahkotni teki. Tisto bo pa menda šlo? Hja, opremo bomo vzeli sabo, potem pa kar bo, pa bo. Ko bo konec četrtega tedna pa se intezivnost prvič pomakne stopničko višje. Mimo bo četrt programa in vse gre višje, močneje, hitreje. Joj, kolk kumi čakam.

2. teden, 3. vaja; dolgi tek, 19 km s tempom 6:31

2010-07-19T11:21:00.003+02:00

Vikend je bil naporen. vročina je naredila svoje in žeja je bila huda. Tako da me je v nedeljo upravičeno skrbelo kako bo zvečer. Malo sem sicer upal, da je ponoči na Borštu pristal leteči krožnik, iz katerega so prišli Vesoljci, pokosili travo, nato pa s posebno mašino izsevali vame posebno energijo, ki me je v celoti regenerirala in naredila iz mene enega takega na pol supermana, ki bo v prihodnje lahko poležaval, popival, lenuharil in se pretegoval na plaži, ko bo šel pa teč bo pa dosegal vrhunske rezultate. Ko sem se dopoldne prebudil sem takoj skočil k oknu in bil seveda razočaran, trava je bila še vedno nepokošena. Uh.

Dolgi tek. A ni tako, da pravzaprav sploh ni potreben. Vem, da mi je Vreme nekaj razlagal, kako nekaj s tem dolgim tekom ni treba. Če pa že, a je res treba nujno danes? Vročina je sicer res malo popustila ampak soparno je pa še bolj. Morda bi šel jutri in cel plan malo prestavil, za en dan pač, pa potem ne grem na letošnjega ljubljanca ampak na naslednjega. Saj bo kmalu. In joj, koliko kje že ura! Če grem sedajle bom doma šele ob desetih. Uh.

Potem sem seveda demonstrativno planil pokonci, se na hitro oblekel in obredno pocepetal po stanovanju in šel.

Prav mi je cepcu. Odvihral sem namreč v najbolj platnenih spodnjicah, kar jih premore moj predal s spodnjicami (kot da ne bi ravno prejšni teden šel posebej za ta dolge teke kupit ta prave Odlice, da ja ne bo ritka trpela) in seveda brez prelimanih bradavic. Kmalu me je vse peklo tako spredaj kot zadaj, da je bilo joj. Po nekaj kilometrih pa sem razočarano ugotovil tudi, da Vesoljci niso samo pozabili pokositi trave ampak, da jih najbrž sploh ni bilo v Borštu.

Nič. V torek bo vseeno potrebno začeti s tretjim tednom Programa. Če sem čisto pošten v bistvu... kumi čakam.

2. teden, 2. vaja: Intervalni trening. Skupna razdalja 8 km: ogrevanje, 2 x 1600m intervali v času 8:24 min, odmor med intervali 800m lahkotnega teka, iztek

2010-07-16T10:24:00.001+02:00

Jooooj. Kolk bi se lahko pohvalil, da take natančnosti pa še ne, če ne bi bil ker cepec. Namreč zapoved se je glasila: 2 x 1600 m v času 8 minut in 24 sekund. To pomeni tempo 5:15 in takega sem si tudi naštimal na uro (+/- 15 sekund). In, opala, ko sem potem doma še prešvican študiral čase sem pogruntal, da sem za 2 x 1600 m pokuril natančno 16 minut in 48 sekund. Niti sekunde več, niti sekunde manj. Mejduš se mi je fino zdelo. Bi se mi fino zdelo. Če... Če ne bi poštrenal vsega ostalega. Nič namreč ne piše koliko in s kakšnim tempom naj bi trajala ogrevanje in iztek. Ok, skupna razdalja naj bo 8 km, za intervale porabiš 1,6 + 0,8 + 1,6 = točno 4, torej moraš za ogrevanje in iztek narediti še 4 km. Po občutku sem si jih razdelil na 3 za ogrevanje in 1 za iztek.

takole je potem šlo vse skup. Kljub temu, da zadeva ne bi smela biti prehuda zame, na trening nisem šel čisto brezbrižen. Človek nikoli ne ve. Navsezadnje je zunaj sopara in vročina in zvečer se ni nič pretirano ohladilo. Pa tudi - s takim tempom nisem tekel že 100 let. Bo danes šlo? Vse sem še enkrat preštudiral, tabelco luštno dopolnil, pobarval, okranjcljal, prestavil, oblikoval in še enkrat preveril vse skupaj s podatki s tek.si. In seveda vse pobrkal. Najprej sem si ogrevanje skrajšal za cel kilometer. Namesto 3+1 sem bil v trenutku prepričan, da sem si napisal 2+1. Pa še tako luštno se izide ravno na začetek makadamskega PSTja pri bajerju. Potem sem se ves interval ukvarjal z mislijo, kje se bom obrnil nazaj, da bo vsaj približno na polovici. Ker sem pozabil izklopit samodejno beleženje "krogov" na kilometer, mi je ura skoz piskala - poleg opozorila da grem prepočasi ali prehitro še piskanje na polne kilometre in opozorilo med menjavo iz intervala na vmesni tek in nazaj na interval. Najbrž pa so me zmedle še tekačice, ki so se glede na vremenske razmere res potrudile z oblačili - niti kvadratnega centimetra tkanine preveč. Ni čudno, da sem na koncu drugega intervala kar pozabil nehat teč s hitrim tempom in sem namesto 1600 pretekel 1900 m (jep, ker kao piska za okrogli km ane, pametnjakovič, ne pa za konec intervala)... No, teh dodatnih 300 sem prištel k izteku, kaj pa čem...

Ampak suma sumarum zadeva se je iztekla uspešno. V nedeljo me čaka dolgi tek 19 km s tempom 6:31 in ravno prav sem že objesten, ker mi gre tako dobro, da bi me najbrž že moralo začeti skrbeti. Pa še vreme me skrbi, kaj pa če bodo nevihte? Kaj pa če bo pripeka? Kaj pa če bo sneg? Skratka, kumi čakam.

2. teden, 1. vaja Lahkoten tek (10 km; 6:31 min/km)

2010-07-14T22:52:00.000+02:00

o, pa smo postali malček objestni. Kaj bi se omejevali, ko pa niti zvede za nas niso več predaleč. Ja, ja, saj je res, tisti čisto prvi dan (1/1) je bil malo mimo ampak samo poglejte si potem! 1/2 hitri tek u nulo, 1/3 dolgi tek pa - zeh zeh, smo se že malo dolgočasili ane? In to dan kasneje po solidni Blejski... JAz zmorem vse! Za začetek drugega tedna smo imeli lepo predpisanih 6:31 na kilometer, ampak ne, ko je pa tako fino šlo! In če je na začetku res šlo kar samo od sebe proti 6:00, sem zadnja kilometra pospeševal čisto na silo. Oj dete obledno, kot da ihtavost in nestrpnost nista nikdar še nikogar pokopale! V četrtek bo pa intervalni jok in stok!

Ampak to je šele jutri. Za danes pa še - a sem že povedal kaj o moji novi pridobitvi? Moram se pohvalit, ker je pa tole res nekaj, kar sem iskal štiri leta. Najbrž sem že kaj omenil, kako mi včasih paše teč z mp3jem, včasih pa čisto nič. kdaj mi bo pasalo skoraj nikdar ne vem vnaprej, tako da mi je dostikrat manjkal, dostikrat pa mi je bil v napoto. Sploh dolgo nisem našel ustreznih slušalk, ko pa sem jih končno dobil so me pa motile te presnete opletajoče žice. Kar nekaj časa sem iskal nekaj brezžičnega, bluetooth recimo, karkoli. Na Balatonu pa sem jih zagledal in bile so ljubezen na prvi pogled. Kot je s takimi ljubeznimi navada nisem imel nobenih podatkov, kaj sem pšravzaprav videl,samo vedel sem da je to - to in da obstajajo. Doma sem začel iskat in jih našel, še lepše, odpornejše in kmalu so bile moje. Gre za slušalke z vgrajenim mp3jem, kar pravzaprav ni neka huda novost, očarala pa me je njihova preprostost. Če mi ne paše jih enostavno (in popolnoma nemoteče) spustim za vrat, ali pa zložim in spravim v žep. Med tekom pa so neverjetno stabilne in res uživam. Brez odvečnih dodatkov, gumbov, nastavitev - enostavno in učinkovito. Kok sem jaz en srečen človek...

11.7.2010 1. teden, 3. vaja, Dolgi tek (16 km; 6:31)

2010-07-12T11:46:00.000+02:00

Ah! Evo, the Program že deluje. Pa še prvi teden ni bil čisto dokončan! Namreč v soboto je bila na sporedu (po mojem štetju) četrta nočna desetka, kar je vedno svojevrsen praznik. Nekaj pač seva od teh Vitezov in toliko pozitivne energije na kupu redko čutiš. Od vsega so mi najbolj ostali v spominu nasmehi tekačev rekreativnega teka 1600 m, ki se je začel ob devetih. Točno vem, kaj so čutili, ko so tekli skozi špalir navijačev. To niso tisti nasmehi, ki jih nastaviš fotoaparatu, ali pa jih zaigraš, sebi in drugim v vzpodbudo. To so nasmehi ki jih ne moreš prekriti, tudi če bi si tega morda zaželel. To so namreč nasmehi, za katere sploh ne veš da ti jasnijo lice. Žareče oči, rdeča potna lica. Zmorem, zmorem, zmorem! V takem vzdušju je šlo tudi naprej. Na izi. Nekateri so se mi celo smejali, ko sem španciral kot turist proti startu. Saj mi ne bo nikamor ušel! Malo me je v slabo voljo spravil samonek soforumovec, ki se je počutil dolžnega me podučiti, kakšno katastrofo sem naredil z požirkom che guarane. Da to je pa doping zaradi katerega te na tekmovanjih lahko celo diskvalificirajo in kako nevarno je za srce in sploh. Tega predavanja res nisem potreboval. V trenutku me je cepca sugestibilnega res začelo ščipati pri srcu. Najbrž se moram odvadit da vsako reč, ki jo kdo reče jemljem smrtno resno. Sploh sem Guarano sem imel seboj in sem jo spil zgolj zaradi vedenja, da me čaka še dolga noč in tudi vožnja domov. Da bi mi pa pretirano pomagala pri teku doslej ni bilo opaziti. No, v prijetni družbi drugega forumovca, raziskovalca, sem misli odgnal in preostanek je bil spet fantastičen. Proga je bila letos malce drugačna- en klanec več - sicer pa prijetnejša za tek. malce gužve sicer, 2000 tekačev je vendarle fantastična cifra ampak klub temu super.Kot rečeno se trening že pozna: pretekel sem jo namreč kot se šika: natančno v ritmu četrtkovega hitrega teka. Tudi po končani tekmi je prijeten občutek ostal in vesela energija je lebdela v zraku. Takele prireditve, skupaj s tisto, ki so jo organizirali zadnjič podnevi, še daje upanje, da za človeštvo še ni vse izgubljeno. Še so ludje dobre volje, vitezi pozitivne energije in ljudje, ki jim je mar. Da bi le bilo tako še dolgo časa. Da bi le trajalo.

V nedeljo pa zaključek prvega tedna priprav in na vrsti je bil dolgi tek. No, dolgih tekov se ravno ne bojim, me je pa vseeno malo skrbelo: ritem teka je bil določen nekje na šest in pol in človek nikoli ne ve. Treba je vedeti tudi, da je bil vikend kar naporen. Iz petka na soboto sva s piskcem imela momačko veče, iz sobote na nedeljo smo preživeli opisano blejsko desetko, ki se je končala na prav po mladostniško razigrano - na horsburgerju in to kot se spodobi, na tivolski klopci. V nedeljo je bila vročina vendarle prehuda, da ne bi podlegel skušnjavi in si s sosedi odprl kakšnega pivca. Kljub temu pa je zvečer kar šlo. Odpravil sem se kar pozno zvečer, temnilo se je že in že po prvih korakih sem vedel, da ne bo flopčka. Tempo je bil celo boljši, kot sem imel predpiano, problem je namreč ta, da me je vedno, ko sem se približal mejni vrednosti kar pognalo naprej. Seveda sem bil kmalu prehiter. Kakorkoli, občutek sem imel, da me je v zadnjem kilometru vendarle začelo malo zmanjkovati, tako da imam skrb za prihodnjo nedeljo že pripravljeno. Bom zmogel v takem tempu še tri kilometre več?

Sicer pa imam za sredo skrb že zdavnaj na zalogi. V prihodnjem tednu me čaka namreč ena novost: intervalni tek. Tega nisem počel še nikoli. Sliši se rahlo grozljivo, namreč 1600 m v 8 minutah in 24 sekundah. To pomeni 5:15 na kilometer in to več kot 3 km. No, s premorom vmes, pa vendarle. Ne rečem, da je čisto nemogoče, tako razdaljo sem navsezadnje celo z boljšim tempom že pretekel v decembru lani na štafetnem Barbarinem teku v Velenju. Ampak... Hja, bomo videli.

Končuje se torej 1. teden programa in takole bo izgledal naslednji:

2. teden od 12.7. do 18.7.

Lahkoten tek (10 km; 6:31 min/km)
Vaje za moč in gibljivost (20 do 30 minut)

Intervalni trening Skupna razdalja: 8 km:
- ogrevanje
- 2 x 1600m intervali v času 8:24 min
- odmor med intervali 800m lahkotnega teka
- iztek

Dolgi tek 19 km; 6:31, Raztezne vaje

V torek torej začnemo z kakor lahkotnimi 10 km in vajami za moč. V torek? To je že jutri?

Kumi čakam.

8.7.2010 1. teden, 2. vaja: Tempo tek (skupaj 8 km); ogrevanje - 5 km tempo tek (5:32 min/km) - iztek

2010-07-08T23:43:00.001+02:00

Bom našel nekaj primerov, ni hudič. Recimo, ko ste šli zobarju. Ali ste se že kdaj z upanjem ozrli na vrata, če bi tam zagledali lisek s sporočilom, da zaradi bolezni, žal, dr.Zobar danes ne obratuje. Ali pa čakali asistenta na faksu, da bo prišel povedat da ustni del izpita - žal - zaradi zadržanosti profesorja odpade. Pač nekaj, kar bi tisti trenutek z veseljem prestavili na jutri. Čeprav je jasno, da je brez veze. Čez pol ure bi mi bilo žal. Neprespana noč zaradi zobobola, pa gužvanje v prometu pa vse to, potem pa zobarja ni. Ali pa - neprespane noči za knjigo, vsa ta nervoza, zadnje utrjevanje nejasnosti tik pred zdajci, potem pa izpit odpade. Bi bili jezni ane?

Ampak evo mene. Zadnje čase sem se polenil da je joj in - prisežem! pojma nisem imel ali sploh še zmorem 5 km preteči s tempom 5:30. Bodimo pošteni: Radenci so bili trikrat daljši, pa je šlo 5 :45, tako da se zdi moj dvom malo tko-tko. Ampak danes ni šlo za tekmo. Spravil sem se v Program in si ga poskusil privzeti smrtno resno in potem je že prav, da me malo grize.

Pa je bil flop takoj zjuitraj. Jok. Torkova izkušnja me je položila. Uro sem si že naštimal ob štirih in tudi v luft me je vrgla pravi čas ampak mislim, da sem že zvečer vedel kako in kaj, tako da je bilo tisto štimanje čisto brez veze (in bi s tem prihranil nekaj spanca preljubi mi ženki). Enostavno je preveč proti in premalo za. Povrhu še za vsak za najdem protiargument, za proti pa nobenega. Takole:

Proti:
- ura je ubijalska; ob štirih, lepo prosim in to jaz, ki oživim okoli pol enajstih dopoldne (Res je. Tudi drugih še ni na spregled, čeprav se vsi tako hvalijo kako odtečejo svoj tek že zjutraj. Očitno imajo službo ob desetih! Šele okoli petih začno od vsepovsod kapljati upokojenci in nekaj kolesarjev, sicer pa prazno!)
- sredi poti me pritisne na stran. In to zelo. (Tako je. Žal imam črevca tako navajena, da morajo na praznenje v približno eni uri, ko sem pokonci. Po eni strani je to fino, ker takle red je po svoje čisto koristna zadeva, po drugi strani pa imam cel dan pokvarjen, če se zaradi česarkoli ne izide. Na Bledu, recimo, je bilo že tako. Ne morem pa vstati ob POL štirih samo zato, da se mi bodo zganila še preden grem od doma. Je pa tudi res, da sem čisto zadovoljen, da se ne izpraznijo vsak dan ob določeni uri pa če vstanem ali ne... )
- na začetku je tema (in še bolj bo) in enostavno ne vidim na uro. (Res je. Vsaj na začetku programa bi rad vsaj približno sledil zapovedanemu tempu programa, pa ne morem skoz lučke prižigat, pa še z lučko se ne vidi vedno najbolje)
- s sabo moram tovorit prtljago za preobleč (Jep. Da bi šel potem še domov pod tuš in se preoblekel je spet izguba časa. Poštudiral sem, da lahko sabo nesem zadeve za tuširat in preobleč, pa se potem v službi zjutraj na hitro stuširam, ko se preoblečem v službeno obleko in potem generalno, ko grem domov in se preoblečem v "civilko". V teoriji je to v redu, v praksi me je pa precej čudno videt cepca prešvicanega v tekaških oblačilih in z ruzakom na rami, kako gre skozi fabrška vrata. Še dobro, da jih ni veliko ob tej uri na poti do pisarne. Pa če zanemarimo to, kam potem z mokrimi in kam s prešvicanimi cunjami? Še en razlog je, da skok domov pod tuš ni najboljša opcija: tri dekleta čakajoč na kopalnico bi mi kmalu skrile budilko in superge.)
- prazen želodec (nekateri sicer prisegajo na to, meni pa ni takole na suho teč. Pa je spet premalo časa. Da bi se takoj ko se vzdignem začel basat s kosmiči ne gre, pa tudi v pol ure, kolikor bi največ vzel "lufta" do teka je malo, da bi se želodec vsaj malo izpraznil.)
- ne da se mi (Čisto legitimen razlog. Če mi je v torek še nekako izgledalo da bom "Lahek tek" pač zmogel mi je predstava, da bi iz postelje takoj prešaltal v četrto prestavo na "tempo tek" orosila čelo. Tempo tek, jebenti. Kaj pa če...)

Kaj pa če bi šel zvečer?

Potem je bilo vse lažje. Malce slabe vesti, to že ampak nič hujšega. V bistvu sta bila ZA razloga samo dva: zjutraj je hladneje (pa kaj. zvečer je tudi) in: VSI tečejo zjutraj in menda je fuuuul dobr (ja pa jade, kje pa so bili v torek??)

Vseeno pa sem se zvečer na tek odpravil malo s strahom. Nekako sumljivo prešerne volje sem bil, ravno toliko preveč euforičen, kot sem ponavadi, da prikrijem živčnost in tremo, potem gre pa vse narobe. Ampak vseeno. Začne se itak z ogrevanjem in čisto nikjer ne piše, kakšen tempo naj bi imelo ogrevanje. Sam sem potem vzel nekaj na počez in izkazalo se je, da sem ta dva km tekel s torkovim tempom lahkega teka. Potem pa - gremo. Pospešek in špeganje na uro. Tempo na uri sem si naštimal na ta velke številke, da ja ne bom šel kaj mimo. Pa je kar šlo. Malo bolečin v golenih ampak te sem pričakoval. Drgač pa -hvala, dobro. Aja, to sem pozabil povedat: kako resno sem vzel reč morda kaže tudi to, da sem si po skoraj desetih mesecih spet nadel pas za merjenje srčnega uripa. Med ogrevanjem sem ga imel v povprečju 147, teh 5 km 168 in zadnji km 155. Sploh ni slabo. Sploh ni slabo.

V nedeljo me čaka dolgi tek, 16 km s tempom 6:31. Pravzaprav ne bi smel bit problem, se mi zdi, ampak po tistem začetku v torek ne vem več nič. Ker sedaj je drugače. Ne grem teč na kar bo, pa bo, saj ni važno, če bo špičasto bo bodo vile, če bo okroglo bo pa lopata. Marsikomu še sedaj verjetno ni čisto jasno, kaj se grem s tem programom pa kaj ga tako sviram in kompliciram ampak vam povem, pri meni stvar deluje. Sedaj imam tri tekme na teden. Ko moram biti v nedeljo popoldne pripravljen za 16 km v eni uri in dvainštirideset minut moram biti nedeljo ob 16h pripravljen za 16 km v eni uri in dvainštirideset minut. Ne, ah, v soboto, ne, ah, v ponedeljek. Ne, ah, v dveh urah. In ne, ah, 10 km.

16 km, 1:46:00, v nedeljo.

Ki jo že kumi čakam.

Ne levo, ne desno, ne naprej (in pravzaprav nazaj tudi ne čisto)

2010-07-06T14:19:00.000+02:00

Kam torej po vsem skupaj? I, saj sem že zdavnaj napisal: naprej v preteklost.

Priprave so bile tokrat manj temeljite. Človek se po tolikem času počuti dovolj pametnega, da ne potrebuje več ne vem kakšne procedure in priprav. Vstaneš s kavča in greš, kajneda?
Narobe, narobe, narobe. Saj se še spomnimo kaj si mislim o mojem smislu za odločitve? Jep, še vedno ni za v nebesa.

Če grem čisto po vrsti: da bo Ljubljanski maraton maraton in ne polmaraton, to je bilo menda že dolgo jasno. Ampak na takle način, kot smo se šli mi vse skupaj letos, pač ne gre. Roko na srce, že Radenci bi morali biti, pa je tisti moj deseti brat vseskozi prišepetaval, da Ljubljanc je pa le Ljubljanc in tko. Pa še pol leta dlje je... Kar nas pripelje do razpotja torej.

Pripravil sem si torej program, šestnajsttedenski program, tak razumen in na pogled izvedljiv. Pojma nimam več, kod sem ga snel, teh strani je cel kup. Morda runner word, morda kaj drugega, vem samo da sem krvavi pot potil da sem vse tiste milje pretvoril v kilometre in pogruntal, kaj pomeni kaj. Exelovo datoteko sem potem lično spravil v Documents and setings\Rado\Rekreacija\Tek\Programi\maraton.xls in pozabil nanj. Za kakšno leto. Potem me je zadnje čase spet začel prijemat Ljubljanc, čedalje bolj sem se zavedal tudi da "bo treba nekaj začet", in sem na www.tek.si našel en tak program, razumen in na pogled izvedljiv. In ti odkrijem, da je popolnoma enak kot tisti ki ga imam spravljenega tam nekje spodaj v datotečnem arhivu.

Nič. Bo treba začet. Dan nič za začetek programa je bil 5.7.2010, ker se točno na nulo izteče na Ljubljanski maraton.
Skratka:

6.7.2010 1. teden, 1. vaja, Lahkoten tek (10 km; 6:31 min/km) Vaje za moč in gibljivost (20 do 30 minut)

Tole je pa bilo. Spet sem si nekaj vbil v glavo in spet se je izkazalo, da z glavo skozi zid ne gre. Priprave so bile na pogled kar temeljite:
- poiskal sem eno pametno povprečje polmaratonov, na podlagi katerih je nastal izračun
- pripravil program v lični obliki, da bo vedno na volju in pri roki
- določil datume...

e, tule se je pa že zataknilo. Namreč Program je bil naravnan na ponedeljek, sredo in soboto, kar meni nekako ne znese. Ponedeljek (lahki tek) še nekako, sreda z intervali in hitrimi teki pa že malo težje - ob sredah sem velikokrat na Borštu. Sobote z dolgimi teki pa sploh ne. Zato sem zadevo prestavil na torek - četrtek - nedeljo.

- določil datume in čase teka...

tule sem bil pa malo žleht. Odločil sem se da vsaj en tek tedensko izvedem zjutraj. Pa saj ne more biti tako strašno! En mit sem že ovrgel, namreč ta, da tek ni zame, morda bom tudi tega da jutra v mojem vesolju ne obstajajo. Živčen sem bil kot mlada nevesta. Navsezadnej ne bi bilo prvič, da bi z velikim pompom začel program, potem pa štrbunknil.

Lepoo sem vstal ob štirih, nekaj malega pojedel, se oblekel in zamežikal skozi okno. Bo treba it.

Pa sem šel.

Cela katastrofa, jasno. Najprej nisem nič videl na uro, ker je bila še tema in sem po dveh kilometrih pod ulično svetilko zgroženo ugotovil, da se vlečem čisto prepočasi. Zdelo se mi je ravno obratno. Potem me je, oh, kaj vse človek pozabi, ane?, seveda začelo zvijat v črevescih. In za krono vsega je tempo samo še padal. Noge so postale težke, kar bi gre nasploh na živce, saj se mi zdi, da imam v plučih še ogromno rezerve, ampak moči pa nobeene. Vrh vsega sem, ker cepec, pozabil pogledat kakšna razdalja me sploh čaka. 10 ali 11? Kar je bilo na koncu tako ali tako vseeno. Če bi štel 10 km, bi zadevo opravil s tempom 6:48 v 11 km pa sem naklepal uro in petnajst minut, se pravi 6:52. Čisti flop torej. Pa še vaje za moč in vzdržljivost sem prešprical, ker se je že mudilo v službo...

Kasneje sem, malo žalosten v program pod "Rezultat, ki ste ga dosegli na tekmovanju v zadnjem času:" vnašal razne vrednosti in prišel do zanimive ugotovitve: če bi vpisal letošnje povprečje in ne samo Radencev bi danes naredil vajo kot bi bila predpisana.

In evo ga, novo razpotje. Naj prilagodim program, ali pa se poskusim raje malo bolj pomatrat.

Oh, odločitve odločitve. Ampak ne glede na vse skup...

Kumi čakam četrtka.

ledenik

2010-07-05T22:51:00.000+02:00

Ne gre več, anede? Enostavno, glejte, eden vrhuncev zgodnjega poletja, Vršič, je šel mimo, jaz pa nič. Kot da ga ni bilo. Malo se mi zdi, da sem zašel tule v začaran krog - tisti, ki še klikajo na lepega, pametnega in skromnega so povečini itak zraven, če niso preberejo na Krtini. Zase se mi pa res ne da pisat. Pa tudi kaj bi? Tako luštno kot letos že dolgo ni bilo. Fora je pa v tem, da je vsakič posebej nekaj posebnega in najbolj lušno. Prvo leto premiera tekača poleg treh kolesarjev, kolosalno. Drugo leto en mimogrede špric tja gor, solo izvedba. Čista poezija. Potem kmalu še z Alešem prvič, pa prvič kolesarka v naši družbi, neverjetna vročina, ubijalska sopara, sence pa v limitiranju proti ničli - čisti egotrip. Letos pa - kaj čem pravit. Zadeva je že tradicionalna, letos tudi tekačica, ki je opravila s strmino v profesionalnem času - če primerjam rezultat z Andrejčkovim tekom je v samem vrhu. Pa se je vseeno veselila z nami "počasnelami", nasploh se mi zdi da je sevala letos ena taka pozitivna energija. Vrh vsega ostali sploh nismo bili slabi! Ne kolesarji, ne tekača. Letos sem užival še celo ko sva šla dol!!

Ampak kot rečeno.kaj naj sedaj? Od tekme do tekme, vmes pa jebi ga. Veste kolikokrat sem šel teč v zadnjem mesecu dni? 9x. Od tega 2x Vršič (gor pa dol), 2x Balaton, 1x Uhka okol Bleda, 1x z Alešem po PSTju in to je to. Vsega 3x pa še malo za trening. Pa še to - če seštejem vse tri komaj čez 20 km. Skratka - buuureeeek!

Saj vem, saj vem. Ja kaj bi rad, ej saj ste take razdalje tekli (na balatonu) pa PST tudi ni kar tako... Kaj bi rad??? Eh kaj. Bom pa povedal kaj.

Spet sem na kavču. Res ne z daljincem v eni in sendvičem v drugi roki ampak to je pač to. Toliko zmorem. Sam, da je lušno, da ni prenaporno, pa da se gre pol na pir, po možnosti. Hočem rečt, morda bi raje poskusil s trinajstedenskim programom pikada in biljarda, ane, saj sedaj se tako ali tako ne kadi več noter. Pa da probam še to? Ker matrat se mi očitno ne da in pravzaprav sem tako ali tako že razvil filozofijo, da je vsak trud+ brez veze, pa zakaj bi se mučil če uživaš, pa saj to je vendar to, kaj bi še rad... Potem mi je pač vse jasno, kaj bi s tem. Lej, eni ki niso niti tekač in jih vedno bolj rine "le" v hribe, čisto dobro shajajo tudi brez trenigov teka. Pa toliko časa gre praktično v nič. Če treniraš "kar nekaj" tudi žanješ kar nekaj.

In se bo treba odločiti. Razpotje je in treba bo levo al pa desno. Al pa nikamor. Morda je res čas, da se posvetim še čemu drugemu? Meni drugače kot s pribito disciplino ne gre: torek, četrtek, sobota. je bilo včasih Brez pardona. Danes mi pa na Borštu psi ne pašejo, na Rožniku klanci, na bajerju komarji, v sredo vročina, na PSTju promet, pa superge pa štunfi, pa ura pa semaforji pa vse skup. Vrh vsega nihče ne more reči da nisem poskusil! Že ene trikrat sem zagnal neka runnerwordove programe pa ni in ni bilo neke motivacije. Letos Sem redko zlezel pod 6 in pol. Zadihan sem bil sploh samo zadnjič na Vršiču pa morda še tistih 5 bonus kilometrov na Madžarskem. (Jebela, ko bi imel toliko energije tudi sicer!)

Skratka.

levo?
desno?
nikamor?

Vroče, hladno, toplo.

Ledeno.

UH (ka)

2010-06-28T11:18:00.000+02:00

brez sanj
v noči polni žolča
z jeklenimi rezili
kri razpara jutro
tam za starim hrastom
kjer je krog v krogu
in v krogu križ

čas se v prostor zlije
čeprav nečista kri
že ve, da ne bo pustila
celiti rane
ki razjeda jih kislina
kadar vsak konec
košček je začetka

v vrtincu senc
pogled omahne vstran
nek čuden nasmeh
vdan v usodo
riše ledene rože
na okna, ki jih zapira

Naprej v preteklost

2010-06-23T13:44:00.001+02:00

Takole grejo sedaj dnevi - skuriti je potrebno lanski dopust in pokositi je potrebno naš breg tam doli. Ne vem, zakaj vsi vidijo v tem neko sinergijo, meni nič ne diši.

Pa tko. V petek ima stric rojstni dan, okrogla 70, da bo fešta, otroci imajo konec šole, ta mala ta mala pravzaprav, ta velka tamala ima še cel kup izpitov.

Ja nič. Blogovje očitno počasi umira, sedaj smo bolj instantni. Kot z vsem. Kot tisti vic menda z gorenjske:
"A b?"
"B."

Madžari so kul. Madžarska mi je všeč. Srčni so zakon. Itak.
Prvi dan je bilo vroče. Drugi dan je deževalo in sem malo falil. Predviden odsek sem si malo podaljšal.
Skratka vse OK.

Jaz grem pa naprej v preteklost.

Ultrabalaton 2010

2010-06-21T10:23:00.002+02:00

Osebi Wega je bilo ful všeč.

Vedno na7o

2010-06-04T15:58:00.002+02:00

Kako malo je potrebno. Pogled na kavč po kosilu in pogled skozi okno. Včasih je zunaj kislo vreme. Nič tisth federčkov v nogah, nič ščemenja. Kaj te potem pripravi da greš vseeno ven? Občutek, da se boš malo sprostil, malo pretegnil, malo predihal? Védenje, da boš ob povratku odličnega razpoloženja? Najbrž je to to. Ampak kaj pa te požene mimo kavča ko veš, da ne bo šlo zgolj za malo sprostitve, pretegovanja, dihanja in zračenja? Ko veš, da gre za čisto konkretno matranje? Sredi tedna, na delovni četrtek, po službi, brez čisto jasnih potrebe in razloga. Hočem reči, a niso torki dovolj? Žrtvovati še eno popoldne za popolnoma neproduktivna opravila?
Ampak nič. Kar sva rekla, sva rekla. Pri Alešu (in Heleni) je tako, da se nekaj domenimo, potem pa noben neče zadeve skenslati. In se potem delamo, kot da nas nič ne motijo dež, neodložjivo drugo opravilo, slabo počutje, nerazpoloženje in - zakaj pa ne, da smo čisto razpoloženi za zadevo, čeprav morda tisti trenutek nismo. Tako smo recimo na Šmarno rinili v snežnem viharju, kos Rokovnjaške obdelali v kislem, deževnem vremenu, Aleš je na Murovico šel že na pol bolan (res sicer da takrat tega še ni vedel, lahko pa bi se mirno obrnila in šla domov), jaz pa ponavadi tik pred zdajci tuhtam, kako bi se vsega skupaj ognil ker se mi reeeees ne da. Pa se ne damo. Torki so torki in z veliko logističnih prijemov in prilagajanj jih odpade zelo malo. Ampak ok, to so torki. Zakaj pa potem še četrtek? Je bilo potrebno tale torek po rekreaciji začet modrovati, da enkrat bo pa treba, enkrat greva skupaj... A nisva mogla v miru (in tišini) tistega piva spit? Naju nista mogli Helena in Darja zabremzat? Ker hja, naslednji teden ne bo šlo, pol je že ultrabalaton, tud ne bo šlo, pol pa se še neve...

Kaj pa TA četrtek? In sva bila že pečena.

Ta presneta PST.

Aleš ima še neporavnane račune z njo od tistega drugačnega rojstnega dne, jaz pa - saj se ve, PST je pač The PST in se mi še kako lušta, pa mi je samemu dolgčas.

Aleš menda ni prav dobro spal, meni pa se čedalje bolj reeeees ni dalo. Ampak kot rečeno - da bi kdo naklikal - ti, danes ne morem, to pa ne. Potem je bilo vse kot je običajno. Služba se mora ravno tisti dan zavleči, promet mora biti ravno tisti dan najhujši (mah, tule pretiravam, vsak dan je najhujši), komaj sem pridivjal domol slabo uro pred dogovorjenim štartom. Pa še vse je bilo potrebno naštimat.^(*)

JA nič. Pa greva. Tokrat sva preizkusila še eno varjanto, namreč štart pri bajerju v Kosezah in v smeri urinih kazalcev (proti ic Šiška). Ni slabo. Do podhoda Celovške se lepo ograješ in še tiste "lažje" začetne kilometre, ko si še igriv in dobre volje je lažje odteči v malo bolj "zoprnem" okolju, z veliko ustavljanji, semaforji in slalomiranju med parkiranimi avtomobili.

Kaj je še za povedat? Do golovca umirjeno, potem na Golovec malo prehitro (sicer hoja ampak vseeno), potem pa se je pri meni začela običajna postgolovška predlivadska kriza. Tu me zmeraj sesuje. No, zmeraj, pač vsakič od zadnjih treh krogov, ko sem šel sam. Ampak Aleš - ta zadevo vedno jemlje tako smrtno resno da me je kar strah - si je zabil v glavo te famozne 4 ure in pika. In sva špricljala skoraj s tempom 6, da je malo manjkalo pa bi me kap. To je tista moja faza, ko začnem gruntat kje je najbližja avtobusna. Na levem podplatu sem si v trenutku izmislil velik žulj^(*), v desnih mečih me je malce začelo emmm, krči?, vnetje?, kar nekaj? ščemeti. Wega poza je postala še bolj vegasta, čas je bil za počitek, hojo, cuker, vse živo ampak ne, Aleš nepopustljivo, odločno in brezkompromisno: v napad! Vrnil sem mu potem nekje pri Murglah. Pravzaprav me je že nekje proti Livadi spreletelo, da sva danes dva km dlje kot običajno in je pravzaprav do konca samo še... no pač dva km manj kot je bilo prejšnikrat,. Kar neka toplina se je razlila po telesu, možgani so odblokirali krč in najbrž sem se kar malo zravnal. Sploh pa, ko meni pade nekam pod 10 km do konca "smo v bistvu že tam". Ker 10 km je pa itak en tak ta mal običajni treningec, kakršne smo včasih tekli redno torek - četrtek - soboto. Aleša pa je ravno takrat zagrabilo. Prisežem, da sem slišal en tak "škljoc". Vsi poskusi, da bi ga vrnil med žive so bili zaman, je bil že v tisti svoji huu - huu zamrznjeni otopeli pozi, ko začne delati na trmo. Niti za punce ob progi se ni zanimal, na moje štose (ajd, morda neslane ampak a niso vedno) je samo nekaj sikal nazaj ("djgmh" al nekaj takega), ampak - kilometri so pa vseeno kopneli.

In potem - kar naenkrat: veliki finiš. Konec! Ne samo Konec, celo čas je bil najboljši doslej. Ajd, 9 sekund ampak saj ni važno. Važno je, da je šlo precej z lahkoto. Tisto moje tam vmes, pa Aleševo proti koncu je pač obvezni repertuar. Kar smejalo se nama je ob pivcu v bližnjem lokalu. Vedela sva, da jutri ne bo nobenega musklfibra. Dokazala sva da zmoreva, nabrala sva si nekaj izkušenj za naslednjič. Prešerno sva modrovala in se veselila svoje nove zmage. Še vedno ne vem, čemu je bilo potrebno žrtvovati četrtkovo popoldne za tako neproduktivno opravilo, sva pa sedela tam, srkala pivce in na obrazih imela tisti posebni "ves svet je moj" nasmešek. Res pa je, da sva načrte za prihodnji podvig tokrat zamolčala.

_____________
(*) opomba

Nikakor mi ni uspelo vmes stlačiti še zgodbe o Sedemki. Počasi se je bilo namreč potrebno posloviti od Štirke. Enka so bile prve in so še vedno v omari. Čisto iz nostalgije. Dvojka so bile zgrešen nakup, nikakor mi niso sedle in po zelo kratkem času so razpadle in so šle naravnost v smeti. Trojka so bile ljubezen na prvi pogled, bile so namreč enake kot Enka. Tudi te še šparam "za hude čase". Imajo rekordno kilometrino. Petka še vedno živi na Borštu. Žal mi na nek način ne sedejo in tako imajo polovično kilometrino od Štirke, pa so bile kupljene istočasno. Šestka so za posebne priložnosti in terene, kilometrina je temu primerna. In tako smo se odločili za Sedemko. Da ne bi filozofiral sem se odločil za isto znamko in model in to je to. Mizuno inspire4 (s svojimi 1300 km) so naredile prostor inspire6, in v torek so prispele skupaj z ruzakom z vgrajenim bidonom za vodo. Oboje sem prvič preizkusil prav na tokratni PST. To je bilo tisto vse kar sem moral naštimat preden sem odšel od doma. Prevezalkat superge, naštimat foodpod, poštudirat kako gre voda v ruzak in take. Vrh vsega seveda ni najbolj pametno sprobati nove superge na takole dolgi poti, kjer ni veliko šans za odstop. Zato mi je med krizo pred Lavrico prišel na misel ravno gromozanski žulj na podplatu. malo kasneje sem si popravil nogavice (najbrž so se nagubale ravno na blazinicah podplata) in je tudi žulj izginil. Seveda doma ni bilo videti čisto nič - še rdečine ne. KAr se pa tiče ruzaka s cevko je pa zakon. Sploh ne vem, kako sem mogel brez tega. Vrh vsega sem spil po moje celo manj kot sicer, oziroma bolj po potrebi: ko sem drugič vlekel stekleničko iz ruzaka z vso potrebno proceduro (odpenjanje pasov, iskanje zadrge, odpiranje zadrge, zapiranje zadrge, ker je flaška v drugem predalu, spet odpiranje zadrge, iskanje stekleničke, glonk, glonk, panično zapiranje stekleničke, ker je na semaforju že zelena...) sem se vedno spil malo na zalogo in (pre)več, da ni bil ves trud zastojn.
Skratka - super!

Boršt

2010-05-30T22:07:00.001+02:00

Za nadstropje višje

2010-05-24T16:06:00.000+02:00

Namenjeno je bilo in zgodilo se je, da sem se preselil v pisarno, ki je nadstopje višje. Eno nadstropje pri nas meri 3 metre, tako da sem sedaj namesto na 9 metrih pristal na dvanajstih. Ker še vedno ignoriram dvigalo sem med vzpenjanjem naredil preprost izračun:

- do konca leta me čaka približno 170 delovnih dni. Brez dopusta torej 140.
- ker grem na dan najmanj trikrat "gor pa dol" samo to novo nadstropje pomeni 9 metrov na dan
- do konca leta bom torej naredi 1260 višincev... samo s tem nadstropjem...

Sicer pa - vreme je lepo. Zadnjič sem preizkusil če bom zmogel balaton in kot zgleda bom. Čeprav mi je šlo drugi dan obupno počasi. Pa kaj?

Užitek.

2010-05-16T22:30:00.005+02:00

Kaj pa vem. Radenci so Radenci, nekako so mi pri srcu. So sicer daleč, pa menda imajo težko podnebje, pa na začetku sezone so in te stvari ampak - meni pašejo. Celo lani, ko so mnogi jamrali da je bilo grooozno, je bilo meni prijetno. Letos sva se z Darjo odločila, da skupaj s Samotom in Jasno "nastop" še olajšamo, vzeli smo kar vikend paket in tako je vse skup postalo užitek. Saj se še spomnimo, lani sem ob štartu še iskal parkirni prostor in se preoblačil :)) , letos pa na izi - iz hotelske sobe naravnost na start. Kasneje se je zaradi dežja in mraza in vetra vse to še sploh izkazalo za zelo zelo zelo dobro idejo.

Kar se pa samega teka tiče, filozofija ki jo teram zadnje čase se je tokrat sploh obnesla. A kera filozofija? Ja to, da, emmm, no tisto, saj veste, pač filozofijo. No, vsekakor pa sem imel eno najdaljših netekaških obdobij sploh. od 6. maja pa vse do včeraj - ništa! Počitek.

In je šlo. Ni bilo sicer pod dvema urama, je bil pa tretji najhitrejši. In v cilj sva spet pritekla skupaj dva srčna - z Rajkotom sva se sicer videla samo prvi in zadnji kilometer ampak to je bilo dovolj da sva začutila energijo. Ki je samo še rasla, Jasna je po bolezni spet padla not, Samo jo je rutinirano spremljal, Raf pa je z užitkom (!) pretekel svoj drugi veliki maraton.

Madžarska prihajamo!

Skoraj pozabil!

2010-05-14T11:26:00.000+02:00

Jooj, ne vem, kako bo šlo v Radencih, uh, čisto sem brez kondicije, nič nisem treniral, ne počutim se dobro, koleno me boli, vse mišice so nekam čudne, po moje se me loteva gripa, sploh ne vem če bi šel.

Repriza

2010-05-13T22:43:00.002+02:00

V bistvu sem sedajle hotel napisat nekaj pametnega, pa sem skočil nazaj nekaj preverit, kako je bilo že tkrat v podobni situaciji, pa sem začel kar brati in klik in brati in - in sem ugotovil, da sem vse skup že parkrat napisal. Vključno s tem, da sem vse skup že parkat napisal.
Ok, potem pa danes nič pametnega. Če ne gre, ne gre: nikakor mi ne uspe dotajčiti, zakaj mi je enkrat čisto lušno, drugič pa flop. Namreč tole s piskcem, ko bi se zapeljal skozi dejavu, vse to sem že videl, vse to sem že čutil... Po svoje sva hecna. Po eni strani z užitkom odsolirava kakšno neumnost (Velka planina, PST....) po drugi strani pa sva čisto na tleh, ko uspeva sama.PA kaj čem na novo odkrivat toplo vodo: če si nacionalna televizija lahko privošči dnevnike iz leta 92 si bom pa še jaz: (prvi del - male črke - lahko preskočite)

Ko sem bil majhen, kaj vem, tako majhen, da imam večino tega spomina spletenega s pomočjo kasnejših pripovedovanj, smo šli za nagrado na tortico. Nagrado, ker sem bil čisto priden in nisem delal nobenega cirkusa. Pogodba je bila jasna: nekaj časa bo potrebno hoditi zdravniku na pikice, in če bom premagal strah in bom miroval gremo potem v slaščičarno tam pod kinom. Tista tortica mi je najbrž res pomagala premagati strah pred ogromno iglo, ki jo je zdravnik nekajkrat na teden zapičil v mojo mčkno ta zadnjo plat, spomnim se pa tega strahu ne. Od vsega pa se pravzaprav resnično spomnim le tega, da smo šli potem na tortico, da sem včasih uspel iztržiti še sok namesto vode in da je bil svet lep in pravičen. Veljala so neka pravila, ki so dajala varnost in zavetje. Kdo ve kdaj sem začel misliti, da sploh ni tako. Tudi ne vem kaj vse mi je zabrisalo to vero v pravičen svet in otroka porinila nekam v ozadje, pomembnejše stvari so se dogajale in pomembnejši hormoni so se podili po mojm telesu. Saj o tem sem že pisal: otrok je že kdaj prilezel na svetlo a se je vedno potem zgodilo, da sem vse skupaj čofnil v vodo, saj se spomnite tistih pisanj o paničnem strahu pred izgubo teka. Pa gre za več stvari - vse se je začelo že prej. Moja samopodoba je bila precej mizerna. Bolj kot ne nesposoben, povprečen debelušček, ki mu življenje polzi mimo, ki mu je vrhunec zabave takšno ali drugačno popivanje ob koncih tedna. V dveh stvareh se je zaničevanje samega sebe konkrertiziralo tudi navzven: smrčanje in kajenje. Zaradi smrčanja sem trpel v družbi, bolelo me je biti tarča posmeha pa najsi je bil še tako nedolžen in morda celo dobronameren. Pozneje mi je zdravnik rekel, da imajo od mojega smrčanja probleme drugi, ne jaz, pa ni bilo res: bal sem se odhajati spat preden so šli drugi, trudil sem se ležati na boku pa na drugem boku pa z zaprtimi usti, zbujal sem se od lastnega smrčanja, izogibal sem se skupinskih spalnic, delal sem se da trdno spim, ko so na sosednjih posteljah šepetaje hvalili boga, da sem vsaj za trenutek nehal žagat in podobno. Glede kajenja pa pravzaprav niti ne vem kaj me je tako zelo motilo. To je bila v resnici edina stvar, ki sem jo skrival pred deco. Res! Redkokdaj so me videli kaditi, najhuje je bilo na morju ko smo cele dneve viseli skupaj. Ko sem letos poleti bral dnevnike iz otroštva sem opazil, da sem podobno čutil že takrat v srednji šoli: kljub temu da naj bi bil zaradi cigaret pomemben, sem kar veliko strani namenil obljubam kako bom nehal, kako ni prav, kako neumni so sošolci ki niso nehali kot jaz, kako neumen sem ker sem spet začel in tako dalje dvajset let, ko so bili dnevniki že davno pozabljeni. In ne, nisem se maral.
Najbrž ni naklučje, da sem z oboljim presekal hkrati. Vse skupaj je podobno tistemu mojemu stopicanju ob robu bazena preden skočim not. Nekega dne sem se odločil in se naročil na operacijo žrelnice, ki je odpravila probleme s smrčanjem - če se je že pojavilo odtistihdob, se ni vrnilo z najhujšo rezonanco, bilo je torej čisto “normalno”. Takrat sem resnično zrasel za nekaj centimetrov, kar plaval sem in počutil sem se dovolj močnega da uresničim še drugo željo po spremembi: kajenje. Priložnost je bila idealna: zaradi občutljivega grla mi že dober teden (v spominu imam 10 dni ampak to bo najbrž namišljen spomin) ni pasalo kadit in tako sem pavzo samo še podaljšal - do danes.
Vsem ki ste te stvari že brali hvala za potrpljenje ampak moral sem orisati te moje občutke v tistih dneh, kajti takrat, se mi zdi, me je usekalo najmočneje. Že prej se je dogajalo, tokrat pa sem se vsega skup zavedel. Ker tokrat res nisem imel namena spet začeti nazaj. Ker tokrat sem čutil, da je bilo to res to. Pa se mi je namreč po začetni euforiji začelo malo fržmagati. Zavistni in/ali občudujoči pogovori so počasi pojenjali in sedaj je bil menda počasi čas za tortico. Tisto doslej, ko sem bil malo v središču pozornosti je bil bolj sok za ogrevanje. Kdo ve, kaj sem pričakoval. Celo odraslo življenje sem se pripravljal, da neham in ko mi je uspelo sem ostal praznih rok. Ničesar ni bilo za prijet. Pač še eden nekadilec, kaj je pa to takega. Če sem si včasih lagal, da sploh ne kašljam zaradi cigaret sem si sedaj začel lagati, da itak nikoli nisem kašljal.
Ampak res, nehal sem kaditi, uspel mi je cel Veliki vesoljski fuk, pa nobenega orgazma!
Seveda je vse to neumnost. Kakšen kreten! Konzument sodobnega potrošništva, ki si podari največjo nagrado v svojem življenju pa darilca niti odvije ne, ker kar čaka, da mu jo prinesejo še drugi, morda večjega. Ker treba je vedeti: ljubezni do drugih mi ni nikoli manjkalo, vsaj upam da ne. Tudi jubezni drugih pa sem bil vedno deležen toliko, da sem se je navadil. To mi pripada. Ker nekdo tam zunaj me ljubi. In ko sem nagradil sebe vsega skup sploh opazil nisem: seveda ni nobenega ognjemeta in bučnega proslavljanja, saj gre za ljubezen.
Še danes sem prepričan da je bila to ena najboljših stvari ki sem jih naredil v svojem življenju. Za svojo samozavest je bilo pravi balzamček, temelj za naprej. Tudi za tek morda.
Čeprav se je vmes spet zgodilo. Še najmočneje ali pa morda najbolj očitno po lanskih Sladkih6, ki so bili zame nekaj fenomenalnega in prelomnega. Po trinajstdenskem programu vojaškega režima, po trmoglavem nadaljevanju čez celo poletje in jesen je bilo to prvi znak, da je še pravica na temu svetu. Znak, da je svet lep in pravičen. Da veljajo neka pravila, ki dajejo varnost in zavetje. Glej, kaj si naredil! Glej kaj si zmogel!!! Takrat sem se tako čudno prelomil na dvoje, kot bi en del jokal od navdušenja nad pretečenimi 42 kilometri drugi del pa je vse to opazoval nekje od strani in se malce pačil. Češ - hm. En tak zoprn, nedoločen hm. Tak, da ne ti more noben reči kaj hmaš, ker to ni hm, ki bi karkoli namigoval, samo tam je in morda se čisto malo in čisto neopazno namršči in to je vse. Hm.

Del mene je bil euforičen. Vsi so bili navdušeni, to je bil triumf kakršnega si ne bi mogel podariti na kakršenkoli drug način. To ni bilo več zgolj pasivna operacija žrelnice, to tudi ni bila zgolj opustitev slabe navade, katere se pravzaprav sploh ne bi smel nalesti ne pa da se jo 20 let trudim znebiti. Ampak - a je to to? Hm! Glej, po forumih berem kako vsi zmorejo mali maraton v dobri uri in tričetrt in kot je brati ne trenirajo kaj dosti. Kje si pravzaprav na teh famoznih Sladkih6 če pogledamo čisto realno: nekje bolj zadaj, kajne? In če smo čisto pošteni, da nisi še bolj zadaj je pripomoglo zgolj dejstvo, da jih je nekaj odstopilo, nekaj pa prekinilo tek kar tako. Če bi jih prišlo več bi te jih še več nascalo. Skratka: česa se pravzaprav tako veseliš? Mm?

In take neumnosti. Od tam ni bilo več daleč do ugibanja, da kaj pa imam pravzaprav od vsega skupaj? Kje je nagrada? uspelo mi je vstati s kavča, shujšati in celo motivirati za tek nekaj čisto neznanih ljudi, same krasne stvari - ampak kje je torej sedaj tisto nekaj? Katarza, the end, zaključek? Sedaj bi moralo izza vogala skočito tisto nekaj kar me je je trmasto gnalo ven tudi ko se mi sploh ni dalo. Ko sem bil zmatran. Ko sem prišel pozno domov, zbit, zmatran, tečen. Seveda je potem prišla kriza: kar naenkrat so se znašli pri roki vsi mogoči izgovori, zakaj bi lahko današnji tek pa res preskočil. Pojma nimam - in tega nisem uspel razvozlati - kaj me je gnalo in kakšno srečo sem imel, da v resnici nisem nehal. Morda se je tu prvič izkazala tista vojaška manira za pozitivno. Nekajkrat sem namreč šel teč čisto iz navade, zaradi reda, in glej čudo, domov sem se vračal prerojen…

Kdaj se je potem vse skup obrnilo na glavo nimam pojma. Rad bi še malo pisal o tem ali je bil tisti nori srečni in čustveno nabit rojstni dan posledica ali vzrok ampak tam nekje se je moralo zgoditi. Tisti čas bi najbrž brez teka zaradi službe gotovo kolapsiral, vse v zvezi z njo pa bi me do danes gotovo že pognalo v živčni zlom. Ampak ne: nobene živčnosti več ne nosim ne domov, ne v tek. Prišlo je samo od sebe kot pride urin kazalček sam od sebe okrog in okrog, čeprav vseskozi miruje. Tako čudno je, da je nemogoče napisati tako da bi bilo razumljivo. Kot bi se vse zlilo. Kot recimo, ko se pripravljaš na izpit in ti ni nič jasno in se počasi vse začne postavljati na svoje mesto, dokler ni znanja in izkušenj dovolj da zaupanje vase zamenja tremo pred praznim listom. Začelo se je že na Bledu, a sem tam to pripisoval drugim stvarem. Na Ljublajncu je bil cilj jasen: pod dve uri. Če ga dosežem že danes bo super. Če ne pač naslednjič. Neverjeten mir me je zajel takrat saj me je na koncu v vsakem primeru čakala zmaga. Z nikomer ne tekmujem, z nikomur mi ni potrebno tekmovati.

Ko sem na Sladkih6 letos končal tek se nisem več delil na dvoje. Ko sem stal tam med množico, ko bi čustva v zraku lahko rezal, ko sem se kot otrok veselil veselja ki ga je pokazala Sebi in ko sem videl s kakšnim ponosom so stali pred nami prvouvrščeni, ko je energija brnela tam v zraku od prvega do zadnjega slavnjenca se mi je vse moje lansko tuhtanje zdelo naenkrat tako tuje, kot bi ga res spravila skupaj druga oseba. Letos sem naredil vsega nekaj krogov več kot lani pa vem, da sem zopet premagal samega sebe. In spominčica - prav nič več me ne skrbi, da jo bo minilo. Kdor spravi skozi Sladkih6 je naredil za samozavest največ, kar lahko. Samo pustiti se ne sme da ga začne nagovarjat kakšen vražiček, ki mu ni do drugega kot uničevanja.

Čujte najslajše: to je šele začetek! Počasi spreminjam sebe, včasih čisto simbolično, ker je fino če se vidi tudi navzven, fizično. Kot tole s pivom recimo. Kaj vse se mi je zgodilo v nepolnih dveh letih! Kaj vse se je spremenilo! Kaj vse me še čaka! Kumi čakam!

Kar imam je moja najboljša tortica s nažicanim sokom. Tisoč tortic, vsakič znova me čaka tam na koncu teka. Vsakič znova me čaka na koncu dneva. Vsakič znova me čaka na začetku jutra. Včasih me prime in cepetam trmasto za mizo, da je ne maram. Včasih pozabim nanjo in mi je tesno. A vem da jo imam in da me čaka. V resnici je nikdar ne pojem: samo vem da me čaka tam.

mož Pri Borštu

2010-05-09T23:43:00.011+02:00

Malo sem zabluzil s prejšnjim postom, pa je izpadlo kod da sem skoraj v depri ali kaj takega. Sploh ne. Bolj naveličan, kot kaj drugega. Enostavno sem se začel počutiti slabo. Eno in isto, vedno čakam nek lepši jutri. Sem daleč od Pinka v temle videu:

Saj ni samo virtualnost, medmrežje, oblak, socialna omrežja, portali s komentarji in roditeljski sestanki. Enostavno že 40 let čakam, da bo svet malo lepši, pa ni. Kar me je sesulo je to, da tudi ne bo. Najbrž je imel agent Smith iz matrice prav: raja si ljudje sploh ne želimo. Še huje - v njem sploh ne delujemo. Takole pravi:

Did you know that the first Matrix was designed to be a perfect human world? Where none suffered, where everyone would be happy. It was a disaster. No one would accept the program. Entire crops were lost. Some believed we lacked the programming language to describe your perfect world. But I believe that, as a species, human beings define their reality through suffering and misery. The perfect world was a dream that your primitive cerebrum kept trying to wake up from. Which is why the Matrix was redesigned to this: the peak of your civilization. :

Saj vem. Seveda je vsega slabega dosti tudi v "navadnem" svetu. Štos je samo v tem, da je v virtualnem dostopen na klik.
Preveč, preveč, preveč.
Še nekaj. Mogoče se samo staram in mi gre vse skup samo bolj na živce. Prvič me je spreletelo, ko so z reklamami prekinili schindlerjev seznam. Kontrast je bil strašen: iz izrazito dodelane scene, čustveno nabite, morda celo vrhiunca filma so nas treščili med - kaj pa vem, mehčalce, trdovratne madeže in te stvari. Pranje možganov, ali je sploh lahko kdo še skoncentriran skupaj dlje kot 15 minut? Takrat enkrat sem kupil digitalni snemalnik s timeshiftom, ki mi omogoča gledanje oddaj brez reklam. Kar mi bodo seveda za novo leto z digitalizacijo vzeli. Ne me farbat, naperedek, več programov, kvalitetnejša slika. Česa? Osvežilcev zraka? Pehaja v ustih? Srečnih ritk v plenicah? Jebite se!

Ne sprejemam, da svet je pač tak in da nič ne pomaga. Ne sprejemam, da mora bolet. Ne verjamem pa tudi tega, da lahko pomagam. Jaz se enostavno ne grem več in adijo. Ali sploh veste kako težko se je bilo izbrisat iz Facebooka? S tem, da se v bistvu sploh ne moreš, ker nekje bo tako ali tako nekaj ostalo. Najprej so me spustili le do deaktivacije. Ker sem pa želel izbris sem brskal dalje. Priznam: po tolikih letih prakse z internetom sem klonnil: nisem se uspel prebiti sam, potreboval sem pomoč googla. Potem pa:
- najprej so od mene želeli razlog. Pa zakaaaj to počneš. Nikar no! Kakršenkoli je tvoj razlog ti bomo znali pomagati, da problem rešiš in se še naprej družiš z nami. In ne: ne spustijo te naprej, če ne poveš razloga. ojoj!
- potem je potrebno vpisati geslo. Verjeli ali ne, od prve registracije do danes mi ga ni bilo potrebno vpisati niti enkrat. Vse so uredili piškotki, vse je bilo kul. Sedaj pa geslo, da me ja ne bo izbrisal kdo drug.
- prvič v življenju sem videl tudi tako zverižene captcha preizkuse. Prvič sem jih videl tudi na facebooku se mi zdi. Morda ob prijavi. Tokrat pa kar dva. Ojoj, enostavno sem obupal in odložil izbris na drugič, po nekaj dneh mi je uspelo v tretjem poskusu.
- ko sem mislil da je to to pa še eno presenečenje. Naenkrat so se pred menoj pojavile obupane slike Karmen, Aleša, nečakinje in še nekaterih drugih. In kaj so mi hoteli z njimi sporočiti? "Rado. Oseba Karmen te bo pogrešala. Ali ji želite še kaj sporočiti preden..." Aaaaaaa! Ne, ne želim. Če bi ji želel bi jo povabil na pijačo, ali bi ji telefoniral ali pa se z njo družil kakšen krog več na Formaratonu!! Saj ne delam samomora! Vse kar počnem je, da ukinjam račun na Facebooku, nič več.

PA presenečenj še ni bilo konec. Po vseh teh mukah kristusovih sem po kakšnem tednu na tekaškem forumu nič hudega sluteč kliknil na nek link članice, ki je objavila slike iz neke prireditve. In kaj me pričaka? "Pozdravljen nazaj Radovan Mikolič, veseli nas da ste ponovno aktivirali račun...." Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!
Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!
Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa- tup tup tup.

Nobenih gesel, nobenih preverjanj pristnosti, ampak enostavno sem bil spet not. V moje dobro? NOT!
Po vsem tem se sedaj že 14 dni ne upam kliknit nobene povezave več.

Pri vsem tem je potrebno povedat da me je FB pravzaprav še najmanj motil. Kar me je zadnjič v resnici sesulo, da sem šel pisat Tisoč takih tekov na tak način namesto, da bi enostavno napisal kako sem srečen, da sem pretekel 5000. kilometer, morda bi vse skup malo začinil, kako se vse poklapa - preteči sem moral točno 5 km, seštevek cifer datuma je dal 5, (6 + 5 + 2 + 0 + 1 + 0 = 14, 1 + 4 = 5) Pa seštevek časa (31:19) je dal tudi 5, uuuu, spuki! Ampak ne: na Drugem svetu me je zmotil naslov, da nekdo svojega otroka ne pusti na pohod . Pa blog ni bil najhujši, pri tem sem samo zamahnil z roko: še en cepec pač. Kar me je razočaralo in prililo tisto kapljico čez rob pa so bili komentarji.

To je bilo to. Ne grem se več. Adijo.

*****

Sedaj pa še o tem mojem nesrečnem Primožu, ko je mogoče izgledalo, kot da je razočaranje nad svetom krivo, da ne grem nikamor in da sem se ulegel nazaj na kavč in vzel vse igrače s sabo - ampak resnica je veliko bolj... em, saj sploh ne vem če bi napisal. Najprej: tole je res: nisem se ravno počutil sposobnega za podvig. Primož ni kar tako, zadeva si zasluži vse spoštovanje in čisto osebno: iti kar tako malo za blef je čisto navadno norčevanje. Še nekaj je: še kakšen prispevek ali dva nazaj sem se hvalil, kako je luštno, nobenega kolena, nobene boleče pete in to kljub megaaprilu. RAvno na izteku 5000. kilometra se je pokazalo da ni čisto tako in da je bolečina, ki me je zadnje čase začela opominjati, da pretiravam, jaz pa sem jo poskušal odriniti češ - morda sem se malo udaril ali nerodno stopil ali kaj vem kaj. Skratka, Primož bi bil tveganje. Ampak - oh, z Alešem sva se lani tako dobro ujela in spodbujala en drugega, se bodrila, se motivirala, pod adrenalinom sanjarila in kovala Velike načrte, od lani pa sem ostal dolžen še skupni zaključek, saj sem odkrevsal domov pred koncem. Pa vendar... Treba je vedeti, da bosta zasedena tudi naslednja vikenda, najprej Radenci - od petka do nedelje, potem pa še birma... Boršt pa čaka. Ne gre samo za nepokošeno travo. Toliko veselja imava z Darjo, ko preizkušava s sajenjem in sejanjem in obrezovanjem in... En tak mali spokojen svet kjer dam živce na pašo, (v roke pa flašo ;) ) in možgani se mi zresetirajo. Žal je bilo letos med vikendi nadpovprečno mokrih vikendov, tiste ta suhe pa smo pokurili še za izsek in čiščenje zarasle parcele poleg ta zgornjih sosedov. (Mater je lepo!). Pa še cesto nam rihtajo in nisem bil več siguren, kako postrani me kaj gledajo, ko druščini nič ne pridem pomagat pri novih škarpicah, tokrat iz kamna, da se izkop ne vsuva nazaj na cesto. Naša parcela pa čedalje bolj zelena. Ker gre za sveže popucan svet raste vse živo in dlje kot odlašaš, več truda je potrebnega za košnjo. Ampak vseeno: še vedno sem tehtal Primož je le Primož in Boršt je pač - kaj bi se slepili, uživancija. Še par dni prej sem se sprehajal po lanskih zapisih in bil čisto zares v stiski. Darja se je grizla v jezik, da ja ne bi bila ona in njene želje kakšen prehud faktor (in bi potem slabo voljo stresal nanjo, češ ti si me pregovorila da nisem šel) jaz pa sem do zadnjega gruntal. Kaplja čez rob so bili Aleševi komentarji: praktično na vratih sem zahteval minuto odmora in se odločil za dodaten preizkus: znameniti Wegin preizkus s kovancem. Gre za to, da odločitev prepustiš kovancu in opazuješ ali si nad izzidiom zadovoljen ali razočaran. Cifra Primož, grb Boršt. Padla je cifra in - še sam sem bil presenečen, nad izzidom sem bil razočaran. In sva šla na Boršt.

Tule bi moral biti konec, pa še ni bil. Zvečer sem še enkrat čekiral komentarje in oh. Na sredi naletim na Alešev komentar, ki sem ga v Ljubljani spregledal. Šlo je za to, da je poslal dva zapored in sem prebral samo drugega, tam, kjer me spominja na lanske podvige. Nazaj sem odpisal le nekaj kao, kako imam slabo vest pa to. Tam na Borštu pa preberem - Res je škoda trenutkov zato pa le pridi. Saj greš lahko le trikrat, štirikrat, ravno toliko da narediva kakšen Veliki Plan. Spet sem nekoga pustil na cedilu. Me je prijelo, da bi tisti trenutek oddirjal v Bistrico. Pol hriba je bilo že pokošenega, drugo polovico bom pa že enkrat. Na srečo imam v rokavu še nekaj takih orodij, kot je tista s kovancem - da se ne zaletim preveč. Požulil sem že tretje pivce in prav nič ne bi bilo pametno voziti. Tako sem se zatekel k finti, ki sem jo začel uporabljati ko sem zaradi neprespanosti zjutraj na šihtu lezel skup, zvečer pa nisem moglel nehat brat knjige do treh zjutraj. Potem sem se pa odločil: tole neustavljivo željo po knjigi, ki je ne moreš izpustiti iz rok prestavi na zjutraj. Zvečer greš normalno spat in si budilko nastaviš tri ure prej. Potem se pa lepo zbudi in miru čitaj, dokler ne bo treba v službo. Seveda se nikdar ni izšlo. Kakorkoli, rekel sem si, če bo Alešu kdaj potrebna podpora bo zjutraj ane? In sem si navil budilko na 3:30 ter se takoj spravil spat. Seveda sem zvonenje ob 3:30 gladko skenslal. Aleš, oprosti. Oh, in nek drug Aleš iz službe mi je zjutraj poslal SMS z vprašajem. Ni mu bilo jasno, zakaj sem mu v petek ob 17h poslal sporočilo "Srečno"...

Je bilo pa sicer fino. V soboto sva postorila vskoraj vse kar sva se namenila, v nedeljo pa sem tucao kamenje, da mi bodo roke odpadle. Je prav noro, lahko tolčeš z macolo, kolikor ti da duša, pa se ne zgodi nič, lahko pa treščiš samo enkrat pa skala razpade. Je pa res, da na koncu pametni popusti.

Za zaključek pa sem danes še gladko prešprical nedeljski tek. Se je vendarle potrebno malo šparati. Kmalu bo namreč treba začet jamrat - joooj, Radenci jaz pa nisem niiič treniral.

Laže pa ne ciciban...

Tisoč takih tekov.

2010-05-06T23:01:00.000+02:00

Po pravici povedano, sem mislil sedajle malo zamorit. Za spremembo. Saj vem, da sem to razlagal že miljonkrat ampak če je pa res: eden od glavnih problemov med tekom je ta, da imam ful časa in da se nič ne dogaja. Saj veste. Danes smo neprestano iz vseh strani bombardirani z informaciji, delamo se da smo večopravilni, v resnici pa samo čedalje bolj fragmentarizirani. Ko takole tečeš pa naenkrat ni nič - časa imaš ogromno in pravzaprav nastane en tak dolgčas, ki bi ga morda lahko primerjal le še s čakanjem v zdravstvenih domovih, da prideš na vrsto k zdravniku. Pa še tam se dandanes najde kakšna zloženka o aidsu ali čem podobnem, da ti skrajša čas. (Če seveda ne komuniciraš na vse novodobne možne načine komuniciranja).

Skratka, danes sem bil malo žalosten. V bistvu kar orenk. Nekaj sem prebral na nekem x blogu, saj ni tolko važno kaj, in potem še komentarje in postal čisto - ja ne vem, razočaran, žalosten, nekaj tu vmes. Kako morajo biti ljudje tako smotani? Tako zlobni? Črnosrčni? Neumni? Ozkogledni? Zafrustrirani? Pa to še ni bilo to. Klikneš pač drugam pa je. Če ne bi šel teč. Potem pa evo ga. Moja PST, pa sem se prec spomnil. In seveda spet tuhtal. Po eni strani - kaj me briga? Po drugi strani pa: a je svet res tak? A smo res taki? Je res tako težko živeti brez nekih napetosti, konfliktov, nadutih konfrontacij, živčnih vojn?

Sem že imel naslov: Grdi, umazani, zli. V Wega pozi s stisnjenimi pestmi sem že imel načrt. Danes se bom malo razpisal o tem. Potem pa se bom začel odklapljat. Od vseh teh spletnih časopisov, portalov, drugih svetov in njihovih komentatorjev. Adijo bljižnice, eresesi, omrežja in sodobni komunikacijski sladkorčki. Polhn kufer imam vsega.

Ampak - kot rečeno, kaj čem morit, brez zveze o tem pisat in zato sem se odločil, da za spremembo napišem kaj drugačnega. Saj navsezadnje sem šel danes teč samo zato, ker sem vedel da bo tek nekaj posebnega. Če si lahko predstavljate: sem bil že na pol poti do the Točke (kjer iz hoje preidem v tek), pa sem se vrnil domov, ker se je prav nemarno usul dež. Lepo sem si pogrel kosilo in klel sonček, ki se je pokazal minutko za tem, ko sem dal prvo žlico v usta. Mah, sem si rekel, še enkrat se pa res ne mislim odpravit. Kakršno srečo imam, se bo spet tisti hip ulilo.

Potem pa - lop po glavi. Saj res. Ah. Zakaj pa ne. Ravno prav, 5 kilometrčkov, prepih v glavi in en Wega šprint čisto na koncu.

In potem... Kremšnite.

Evanesco

2010-04-29T23:17:00.001+02:00

Še vedno - po 169 tednih, ki so nastali iz prvih trinajstih, po 477-tih tekanjih in najbrž prav toliko cepetanjih pred njimi in dvignjenih nosovih po njih, po v 568 urah pretečenih 4971 kilometrih, po 395 zapisih na blogu in še enkrat toliko komentarjih na drugih blogih, po 404 sporočilih na tekaškem forumu... po vsem tem sem še vedno en tak totalen zmedenko. Takole malo po sili razmer, malo pa tudi namenoma pride do tedna počitka pa mi že roji poglavi, če sploh še znam tečt, ali sem SPLOH kdaj tekel, ali sem sploh kdaj ZARES tekel,kaj se sploh grem in take. Pa ne čisto take. V bistviu sploh ne znam povedat. Saj je videti, ko se že toliko časa nisem lotil pisanja. Enostavno ne znam razložit kaj se mi dogaja. Pa se usedem da bi kaj napisal in napišem približno do semle, pa vse skup zdeletiram in zabrišem v kot. Ena taka otroška kašica vsega skupaj je tole. Malo blitve in korenčka, kos prelepega mesa, malo dvoma in en strahec, košček tempa slabega. Strah? Ma kaj pa vem, tako malo bolj čudno je vse skup. Vraževerno malček. Kar nočem biti preveč pameten, ker se mi zmeraj ko sem preveč pameten vse skup sfiži. Kar pojdite malo brat nazaj, ko sem kakšne euforične stresal. Kaj bom jaz vse. Pa maraton, pa Grintovec pa kajvem, tekaški viktor za posebne dosežke morda? V resnici se je vse skupaj lepo uravnovesilo, ratalo luštno in v veselje... Lejte, v enem tednu 80 km, od tega 58 vkup, brez da bi se vmes enkrat samkrat vsedel. Ampak to ni nič. Kar me je pumpalo z nekim strašanskim veseljem je bilo to, da ni bilo potem nobenega kolena. Nobene pete. Nič muskelfibra. Čez nekaj dni celo brez posebne matrnge še en krog pstja. Spet - nobenih bolečin in špikanj v kolenu. Spet nobenega šepanja. Je to torej to? Lepi počasni tekci? Ker treba je pač povedat - gre za sicer lepe teke, to že, ampak so pa počasni. Zelo. Pod 6 se nisem spravil menda že od lanske velenjske Barbare. Potem pa človek tuhta, saj veste. Po eni strani je to dobro. Najbrž je, ne? Počutim se dobro, tečem dobro, boli me nič, uživam in to. Po drugi strani pa - khem, kaj pa če je to samo ena taka vmesna faza - najprej bomo šli počasneje, potem bomo že kar malo hodili malo tekli, pa začeli krajšat razdalje in na koncu pfffffft! bo tekaški balonček naenkrat prazen. Jaz bom pa vzdihoval, da enkrat moram pa res spet začet tečt. K je blo tko fino. S prijatelji bomo obujali spomine, kdor me bo želel poslušat, mu bom plačal pivo in mu sedemnajstič razložil, kako sem 58 kilometrov pretekel. Oseninpethdeset, a ve-, a veš, a zastopš u krogih smo laufhal pizda. Sploh če bo kje kak nadebudnež, ki bo prijavil, da je bil na prvem polmaratonu recimo. To bo šele iztočnica zame, kdo bo pa tega zelenca poslušal? Sploh pa, kolk s mhel cajt? Aja, a to s' bl hodu k laufou al kaj? Dej za rundo tlele, tium razložu, kako sm-o-o včasih laufal. E-kipa srčnih. A veš. A razumeš e, pa kipa, ekipa. Takrat se je še s srcom laufal. Ne pa tole danes. HPSji pa te reči.
Vidite, takele me primejo ko nekaj časa ne tečem. PA ni treba da en teden. Lahko en dan. Se peljem po obvoznici pa zagledam tekača kako šiba čez most ali pa tam pri harfi ali po Brdu, kjerkoli pač. In sem mu kar nekako čudno fovš, lej ga, ta se je spravil ti pa imaš miljon izgovorov... Ker lej, če tri dni skupaj ne tečeš, ti vse skupaj zakrni, mišice pa čez noč postanejo kupček neuporabnega špeha, ki te ne bo ponesel niti metra. In potem, pazte tole, ko se spravim tečt prvih par metrov res tečem kot po jajcih. Kar čakam, kako bom po minutki skrušeno sédel na robnik in loveč sapo preklinjal tridnevno pavzo.

PA ni vse skupaj samo blodnja, veste, jaz se predobro poznam. Včasih za kakšno reč izvedem tak podzavestni saltomortale, da se moram kar zasmejat. Kaj vem. Danes recimo. Nekako sem imel v mislih spet en krogec, toliko da zaokrožim mesec na okroglih 200. Cel teden nisem tekel in prav srbelo me je. Včasih smo rekli da imaš "mevle v rit". Potem me pokliče sorodnik, če greva lahko nekaj uredit na mačkovo (ki je sedaj na tobačni) in sva šla, potem pa še - ha, na pijačo. OK, vroče mi je bilo, pa ful ampak res ful mi je zapasal pir. Problem je v tem, da meni pivo pred tekom ne naredi nič dobrega. Seveda sem tisti trenutek, ko sva naročala pijačo na to čisto pozabil. Po prvem požirku mi je kapnilo, da ups, tole pa ne bo dobro, če mislim danes na 33. Ampak kar je je. No sedajle pa pridejo miselne akrobacije. Jebeš 33, kaj se boš matral samo zaradi okrogle cifre. Saj tečeš zaradi užitka. Če bo šlo bo šlo, če ne pa boš pretekel pač kolikor bo šlo. Kar naenkrat mi je bilo kristalno logično, da ni čisto nobenih ovir za še enega. Si lahko predstavljate? ITAK pa je PST sedaj brez veze, ker je tam pri Žalah presekana zaradi gradnje ceste in je treba okoli mimo POPtvja. Takele akrobacije torej izvajam, ko me zasrbi hladilnik ob desetih zvečer ("saj juti maš tako ta dolgi tek v planu, boš že pokuril") ali ko je potrebno prestaviti kakšno neprijetno opravilo.

Skratka doma sem bil potem ves lenoben in matast kot sem po pivu vedno, pa sem odlagal in odlagal tisti božji tek, ki sem ga sicer cel teden tako hrepeneče opažal iz avta in potem odfural skrajšano verzijo "ta dolge" koseške pst. Se pravi, prej sem obrnil nazaj, nisem naredil kroga po novih potkah okoli bajerja in sekal sem ovinek proti Kresnički. In seveda sem zadnji kilometer kar poletel, ane, še dva nazaj sem se vlekel ker sem tako bogi, da moram takole teč, ko pa smo se odločili za bližnico je pa letelo kot ptica.

Upam da je sedaj jasno, zakaj se ne spravim več tako pogosto pisat. Kar odlagam in odlagam, potem ko ni več sveže itak zvodeni pa tudi ne zdi se mi fino samo jamrat. Ko je pa v bistvu res eno tako najlepše obdobje mojega teka. Celo življenja, se mi zdi. Človek nikoli ne ve: kaj pa če je tale list papirja uročen in vse kar enkrat napišem čirule-čarule -gladko uniči. In se bo začaralo, da se mi ne bo nikdar več dalo po PST okoli Ljubljane, da ne bom nikdar več na vrhu Grintavca in da ne bom nikoli več šel na torkovo rekreacijo.

In da ne bo teka na Boršt.

Nalednja postaja: Boršt.

2010-04-18T13:54:00.005+02:00

Po pravici: tako (z)mešanih občutkov pa še ne! V enem tednu spravit pod noge - reci in piši 80 kilometrov... Pa ne kakršnihkoli, takih z klanci in višinci in vsem tem. Ker tile višinci se kar seštevajo in v osmih urah sem včeraj na Formaratonu preračunano naklepal kar za 1100, prosim lepo. Pretečenih! Proga (ogledate si jo lahko tule: http://www.mapmyrun.com/route/si/ljubljana/352127159137257438) se namreč tudi vzpenja.

Kakorkoli, vesel sem, ponosen, malo presenečen, pa tko. Kot je povedal že piskec je bilo težje na sredi kot na koncu in pravzaprav je najbrž v tem tudi štos - da premagaš tisto na sredi. In še nekaj si deliva s piskcem - nobene polomljenosti naslednji dan. Nobenih bolečih kolen, boleče pete in kar je bilo tega včasih. o že res, da se počasi daleč pride....

Slikici (z dovoljenjem atles73 oz. Tomaž77a iz TF)

A nis mogu še tista dva km stisnit?

2010-04-17T21:31:00.001+02:00

Ne.

Ah n'č.

2010-04-15T16:00:00.000+02:00

V bistvu se mi je zdelo da moram nekaj napisat, pa v bistvu nimam kaj. Malo sem tak, pomladanski (ali kot je to opisala Bučka tak scuzan polž, ki se je napil vode), drgač pa v redu.

Se vidimo v soboto.

Sama.

2010-04-02T12:04:00.002+02:00

Saj res: zakaj? Zakaj bi šel človek, ki je nekaj let sanjal POT potem v enem tednu dvakrat po njej? Takšno hrepenenje? Objestnost? Dokazovanje, potreba, veselje? Ker sanjal sem jo res. Ne vem če sem že kdaj omenil, namreč to, da sem v nekaterih stvareh malo čudaški. Nekatere stvari me preganjajo, predvsem pa me preganjajo nedokončane poti. Leta potem sanjam kaj me čaka na koncu. Nekaj takih se spomnim: na morju na primer, kamor smo hodili še s starši dolga leta – tam je bila neka potka ob obali in je kmalu postala precej divja in razgibana. Seveda sem kot otrok raziskoval in hodil, plezal, raziskoval a prav daleč seveda nisem mogel. Celo leto me je potem doma preganjala v sanjah, kaj vse se bo razkrilo za vogalom. Ko sem starejši res prišel okoli vogala je bila resnica precej puščobna, nov kamp, nov hotel, nova plaža, kot jih je na desetine enakih ob obali. Ali pa še boilj neumna: pot iz Kranjske gore po dolini Krnici mimo Pišnice… Kot odrasel možakar z otroki sem seveda vedel da me onkraj ne čaka nič posebnega (če je seveda prečudoviti naravi možno reči nič posebnega ampak saj veste kaj mislim), pa vendar me je pot preganjala še dolgo potem, ko smo se na sredi zaradi otrok morali obrniti nazaj. Brez veze torej.

Do same PST pravzaprav nisem imel nekega posebnega odnsa: več ali manj mi je šlo na živce, da smo se morali sprehajati po njenih odsekih če smo hoteli značko, kot pridni šolarji in kasneje dijaki pa smo izzumili cel kup fint, da smo prišli do značke (in s tem priznane ure športnega dne), brez da bi odseke dejansko prehodili. Kasneje mi je služila za prijazno sprehajališče z vozički, čeprav smo večkrat zavili raje v Mostec in na Šišenski hrib. PST je bila v tistem koncu kar malo preveč obljudena. Kljub temu se mi je tistega slavnega deževnega dne konec januarja zdela edina logična izbira za tek. Seveda sem šel peš skoraj do Podutika, čeprav sama pot teče praktično mimo bloka kjer stanujem. Samo – halo, sosedom in znancem se pa ja ne bom kazal! V tekaški opravi s trebuščkom in ves zadihan, ne samo sosedom, še v Podutik sem se odpravil zgolj v temi.

Tam se je začelo. Saj se spomnimo – minuta teka, minuti hoje pa 12 ponovitev, pa potem čedalje več minut teka in čedalje manj minut hoje – huh! Sistem sem imel tak, da sem polovico ponovitev šibal v eno smer, drugo pa nazaj. Skozi program sem napredoval. Najprej do Mostička. Pa do Kozolca. Pa do Stebra. Pa do Klopce. Vsakič malo dlje, vsakič se je tam spredaj kazal nov cilj. Potem se je malo zabremzalo – vse do 11. tedna nisem prišel dlje kot do Ovinka. Potem pa nekega aprila – končno! – Cesta! Ajd, malo lažem, ker sem enkrat že tekel do ceste ampak takrat sem goljufal, nazaj sem moral hoditi, ker je bilo teka konec. Dlje dolgo nisem šel. Tudi ko so se kasneje daljšale razdalje se nekako nisem spravil čez cesto, kar malo zoprno mi je bilo. Kakorkoli: zadeva se je ponujala sama od sebe, enkrat bo treba predelati celo v kosu.

Zanimivo pravzaprav, da sem v tem času že večkrat pretekel daljšo razdaljo kot je dolg obroč okoli Ljubljane. Čemu pravzaprav rešpekt je težko razložiti. Razdalja je nekako strašljiva. Čez štiri krake obvoznice, čez štiri krake železnice, čez štiri občine, čez cel hrib. s kolesom, nekoč davno, je trajalo in trajalo. Tam čez Polje se vleče, čez Golovec je jeba, na Rudniku gre okoli in okoli bogu za hrbtom, Murgel ni in ni konec. Na Vižmarjih so štenge, čez šišensko industrijsko cono je vse skup prav čudno, do Žal je dolga. Kdo bi to pretekel??

“Rojstni dan malo drugače” se mi je zdel dobra ideja. Doslej smo take stvari jemali za hec in naj bo tudi prva PST bolj sproščena: če rata – rata, če ne, se pa napokamo v kakšno oštarijo in se imamo fino. Sploh ker se je nakazala kar velika, precej nehomogena ekipa. Ko teče skupina se ni moč držati nekih togih protokolov. Izkazalo se je, da sem vse skup sproščeno vzel edino jaz. Kaj se je motalo po glavah ostalih lahko samo ugibam, ampak vsak si je stvar zastavil smrtno resno. Za dosego nekih novih mej in ciljev ali kdo ve česa. Na koncu so bili nasmehi nekaterih bolj grenki pa čeprav – ja, uaaa, fino, ratalo nam je, bravo mi.

Meni pa je odleglo: torej jo zmorem in jo bom. Prvi “pa smo jo” je bila odlična generalka, ampak to še ni bilo prav TO. Z PST sva se morala soočiti sama.

In sem šel.

Vojna

2010-03-26T12:58:00.000+01:00

Iz otroštva mi je ostalo v spominu, da mi je, ko sem bil bolan je zelo pomagalo, če sem se dobro zakomotal pod oddejo in spotil. Ponavadi me je mami potem dobro umila in preoblekla posteljo, najbolj pa mi je ostal v spominu tisti prijetni občutek hladu in svežine - telo je bilo dobro zdrgnjeno s hladno mokro brisačo, posteljnina pa sveža in dišeča. V telesu se je takrat začela bíti vojna med mojimi in tujimi vojaki. Telo, osveženo in prerojeno je bilo močnejše in od silnih bitk je začela rasti temperatura. Ampak tokrat se nisem začel potiti, kot ko so tuji vojaki napadli prvič, temveč me je tresla hladna mrzlica. Še bolj sem se zakomotal v oddejo in sikajoče dihal skozi tresoča usta. Počasi me je premagal spanec in zjutraj sem se zbudil zdrav. Bolezen je bila premagana. Rekli smo: bolezen je šla ven.

Tisto so bili eni najlepših trenutkov: v šolo še nisem smel, ker je pri nas strogo veljalo, da se sme v šolo šele tretji dan brez vročine, slabo pa se tudi nisem več počutil. Doma sem bil sam in prvi dan sem lahko počel stvari, ki jih sicer nisem smel. Gledal televizijo par ur skupaj in to bližje od razdalje, ki še ni "škodila očem". Bral knjigo celo dopoldne. Ali pač spal. Drugi dan so potem že prišli sošolci, ki jih je zbobnala skupaj mami in treba je bilo začet prepisovati zamujeno snov iz šole. Ampak tisti prijetni pomirjujoči spomin na mrzlico je ostal.

Včeraj me je spet na rahlo treslo. Zadnja leta se mi je to zgodilo že nekajkrat, vsakič ko sem izvedel daljši in naporen tek. Prvič še takrat, ko sem komaj končal the program, me je bilo kar strah. Potem se je to dogajalo po raznih Sladkih6, Formaratonu, tekih kar tako. Včeraj pa me je prvič spet preplavil tisti prijetni občutek. Vse je v redu. In jutri bo tudi vse v redu. Moje telo se spet bori.

In spet zmaguje.

Let nad kukavičjim gnezdom

2010-03-22T11:26:00.000+01:00

Najbrž sem res prišel v tisto fazo, ki so mi jo v preteklosti polagali na dušo moji vrli komentatorji. Ne se sekirat, teci za zabavo, ne ženi se v iberture, ne ženi si k srcu neuspehov. Še več – neuspehov sploh ni. Sem si rekel, ja no, toliko ljudi že mora imeti prav kajne? In se ne ženem. Tečem za zabavo, treniram ko me prime, celo tekmovanja so mi v zabavo in druženje. Predvsem pa se ne sekiram. Oh, seveda, sedajle lahko kdo mirno reče, da blefiram ampak spet, ok, me ne briga. Jaz v bistvu uživam v trenutkih. Nore navijačice v Medei, strašljivo Kamniško sedlo, kitara, štart Ljubljanskega maratona s The stroji, prvi prihod na cilj Blaguškega jezera. Hec je v tem, da gre za trenutek. To je težko razložiti. Pri vzponu na Triglav, recimo, me prihod na vrh ni sesul toliko, kot srečanje prestrašene ženske, ki je prišla nasproti, ko sem po sestopu ves prešeren koračil proti domu Kredarice. Čustva. Strah, želja, pogum. Tudi zato sem jokal ko je Majdičeva tekla proti medalji. Tako zelo sem čutil tisto njeno željo. Hočem, zmorem, hočem, zmorem. Zame sta bili enaki, tista ženska in Petra. Premagati sebe, premagati vse. Želeti. Tako zelo želeti. Ker dan danes je vskupaj bolj instant kot ne. Sam z željami nimam problemov. Malo težje je z uresničitvijo le teh. Morda sem se v mladosti navadil svoje želje potlačiti, (ker naša dva sta se raztrgala, da bi mi jih uresničila in potem sem imel slabo vest ker … mah pustimo to) in jih nevede tlačim še danes. Ponavadi me potem kdo pošlepa, da jih uresničim ali pa mi jih kar uresniči. Roko na srce: moje želje so pravzaprav skromne. So pa še fantazije. Nekaj časa sem fantaziral, kako bom pretekel maraton, pravi maraton v nekem super času. Nekaj časa sem na krilih rastočega uspeha fantaziral, kako bom nekoč v povprečju tekal s tempom okoli petke. Potem malo prespim in premislim in se osredotočim na želje in na trenutke. Take enostavne. Preteči PST recimo. Fantazija je bila, da bi jo pretekli v nekem norem času vsi prešerni in nasmejani, združeno z rokami v zrak skozi cilj, trepljali bi se po ramenih, mater a smo al nismo… Želja je bila, da pridemo okoli v enem kosu, brez poškodb. Pa da se imamo dobro. Resnica je pač bila, kakršna je bila. Sem se imel dobro in sem bil vesel in sem užival. Fantazije se niso uresničile, redko se. Smo pa prišli okoli, madona! Štiri železnice, štiri obvoznice! Brdo, Murgle, Golovec, Polje, Žale, Stožice, BS3, Bežigrad, industrijska Šiška, Podutik… Meni je bilo, kot bi se uresničila fantazija. Seveda so bila moja čustva čisto nekaj drugega, kot čustva ostalih. Jaz sanjam PST že tri leta.

Tudi Sežana, recimo. Malo presenečenje, češ, kaj se pa greš, tak brezvezen čas? 2:12… mnja. Kaj ti je bilo? Ti ni šlo? Kje se ti je zaštopalo? Štos je v tem, da nikjer pravzaprav. Najbrž bo malo to, da sem tekal sam, brez nekega cilja in želje, v užitek in vse tisto česar sem se učil iz blogovja in foruma ta leta. Enkrat pač celo meni kapne, da brez resnega treninga ne moreš napredovati in resni trening ni ravno moj življenski cilj. Pa saj je bil čisto v redu čas! Najboljša Sežana doslej! Osebni sežanski rekord takorekoč! Koliko polmaratonov pa mislite da sem pretekel do danes v življenju? Tale je bil – deseti. Jep. Dvakrat Radenci, dvakrat Palmanova, dvakrat (in tokrat tretjič) Sežana in trikrat Ljubljana. To je vse. Užitek v trenutkih. Čeprav…

Včasih fantazija postane želja in včasih želja postane resnica. Najlepše pa je, ko resnica postane trenutek.

Foto: Helena

Pa smo jo!

2010-03-14T22:34:00.001+01:00

Ni kaj. Saj ni kaj komplicirat. Se zmeniš pa greš. In smo šli in jo opravili. Je padla Italjanka bodeča! Niti je nismo preveč kleli, ker smo imeli skoraj idealne vremenske razmere. Sploh smo pa ITAK samo pili in jedli. Eno okrepčevalniico smo imeli pred Golovcem, eno pri Fužinskem gradu, eno pri Žalah, ta najdaljšo pa pri Cvičku v Kosezah. Da o Kresnički ne zgubljamo besed...

Naslikal (s telefonom!) sem se pa te naše spominke v preteklih dneh toliko, da sem fotoaparat sicer vzel sabo in ga pustil v ruzaku. Tole je vse telefonsko kar imam;

Osvobajanje okupirane Ljubljane

2010-03-13T22:37:00.001+01:00

Kot sem že napisal najbližjim e-kipe srčnih v povabilu, pa tokrat še za vse ostale, moji dragi bložani, ki me spremljate tule v četrtem letu od kar sem začel teč... da sem si že od prve minute pravil da bom enkrat obtekel celotno pot PST okoli Ljubljane. In mencal in mencal in končno udaril po mizi: moj rojstni dan bo letos malo drugačen.

V nedeljo, 14.3.2010 bom ob deveti uri štartal svoj tek okoli okupirane Ljubljane.

Vabljeni ste, da se mi pridružite - po svojih zmožnostih, kot sotekači, spremljevalna ekipa, navijači, sprehajalci, kolesarji ali kar tako. Začeli in končali bi nekje okrog koseškega bajerja, za analizo pa vas počastim v Kresnički z torticami.

Urnik bo nekako takšen:

ob 9:00 Štart ob koseškem bajerju

med 9:06:30 in 9:07:30 Prvi kilometer po poti

med 9:13:00 in 9:15:00 Na prehodu čez Brdnikovo ulico (ceta ki pelje proti lesnini in Monsu na Brdu)

med 9:19:30 in 9:22:30 ...bomo prečkali Cesto na Brdo

med 9:26:00 in 9:30:00 … bomo šli skozi tunelček pod primorsko železnico in se znašli na Dolgem mostu

med 9:32:30 in 9:37:30 …bomo šli proti Bonifaciji

med 9:39:00 in 9:45:00 … bomo začeli občudovati Murgle

med 9:45:30 in 9:52:30 …se bomo počasi poslovili od Murgel in prečkali Barjansko cesto

med 9:52:00 in 10:00:00 … bomo srečno pišli čez Rakovo jelšo in cedili sline pri Livadi

med 9:58:30 in 10:07:30 … bomo tekli čez Dolgi breg, ki se mu pa samo tako reče

med 10:05:00 in 10:15:00 .. bo Ižanka na pol km za nami, Jurčkova pa pol pred nami

med 10:11:30 in 10:22:30 .. bomo prečkali Jurčkovo in se odpravili po Peruzzijevi proti Dolenjki.

med 10:18:00 in 10:30:00 … bomo mežikali v klanec za na Golovec

med 10:24:30 in 10:37:30 … bo 175 m vzpona že za nami

med 10:31:00 in 10:45:00 … bomo lahkotno tekali navzdol

med 10:37:30 in 10:52:30 … bomo cik - cakali zadnje ovinke pred koncem gozda

med 10:44:00 in 11:00:00 … bomo čez Litijsko zrli v Polje

med 10:50:30 in 11:07:30 … bomo zavili proti Studencu in se ga na široko ognili, da nas ne zaprejo not

med 10:57:00 in 11:15:00 … bomo prečkali obvoznico pod slavnimi "harfami"

med 11:03:30 in 11:22:30 … gremo pogumno na Polje

med 11:10:00 in 11:30:00 … bomo prečkali obvoznico in se odpravimo mimo kasarne

med 11:16:30 in 11:37:30 … bomo tekli ….

med 11:23:00 in 11:45:00… dolga dva kilometra čiste ravnine

med 11:29:30 in 11:52:30 … prečkamo Šmartinsko in se zapodimo proti žalam

med 11:36:00 in 12:00:00 … bomo tekli skozi Žale

med 11:42:30 in 12:07:30 … bomo tekli čez mostiček ob novem stadionu

med 11:49:00 in 12:15:00 … bomo šli čez BS3

med 11:55:30 in 12:22:30 … se bomo okrepčali na bencinski ob Dunajski

med 12:02:00 in 12:30:00 … bomo motovilili čez industrijsko cono Šiška

med 12:08:30 in 12:37:30 … se bomo poslovili od nesojenega objekta Kresalove

med 12:15:00 in 12:45:00 … prečkamo gorenjsko železnico in gremo mimo bunkerja

med 12:21:30 in 12:52:30 … podhodimo celovško cesto

med 12:28:00 in 13:00:00 … pozdravimo terasaste bloke v Kosezah

najkasneje ob 13:07:30 … pridemo na cilj

Se vidimo!!

Wega, kdor hoče tekati mora teči s srcem.

Ob žici, še zadnja tretjina

2010-03-12T20:31:00.005+01:00

Pripravljeni smo torej pred novimi Žalami da se zaženemo proti cilju. Žal je ta tretji del najmanj romantičen, mogoče pa je tako celo bolje saj bomo verjetno že utrujeni in malo sitni in nas bo razmigan a pot nekoliko zaposlila. Žal sem na fotopot štartal precej pozno, tako da je večina slik neuporabnih.

Do pred kratkim je bil tole en najlepših delov PST. Poleg Golovca, dela Polja in seveda od Kosez do Vrhovcev je bilo tule največ tišine, zelenja in prijetne okolice. Žal pa je tudi sem prišel napredek in gradnja novega stadijona je zahteval svoje. Ne le prostor, kjer bo stadion stal, pač pa tudi pomožne poti za potrebe gradnje in odlaganje materijala so naredili svoje.Vmes je celo obvoz, (kar je sicer hvale vredno, da se se potrudili vsaj toliko), bo pa to edini odmik od poti, ki ga bomo naredili. Pa še to je samo kakšnih deset metrov. Bomo pa zato tekli čez mostiček!!

Kmalu bomo prečkali Vojkovo in zavili v bežigrajsko naselje blizu (ali pa kar?) BS3. Tu bo treba kar paziti na talne oznake, sicer te POT hitro zavede. Vsekakor moramo mimo šole teči tako da bo ta na naši desni, ne na levi S slikami vam tu res ne morem pomagati, ker sem po nesreči natipkal zum in so vse slike nekaj takega:

Kakorkoli, kmalu bomo na ulici z avtosaloni in podobnim in malo naprej in na levo nas čaka...

Slavna bencinska črpalka!!! (Tu pa ni bil kriv zum ampak jaz, ki se mi ni dalo ustavit)

Tu bo ena od boljših možnosti za počitek in okrepčilo, saj nas čaka samo še 6 kilometrov! Ha! Potem pa čez bivšo Titovo in takoj ostro desno in med hišami levo, pa slalom med avtomobili... hja, tu je bil za časa italjanske okupacije očitno konec Lubiane, danes pa..

Potem malo levo pa malo desno in prišli bomo do konca kjer sem se prvič izgubil. Torej: pri mlekarnah ne smeš na levo!! Če vidiš tole:

potem greš narobe!!! Žal so tu vpometali ven vse tiste kroge v pločniku, pa tudi drog z tablo je - brez table. Tako je trajalo, preden sem odkril tole potko:

Potem pa tudi naprej je kapital povozil zabavo - preko poti so postavljene firme in parkirišča, nobenih pločnikov... Mah, pa saj tako pač je.

Pot gre potem mimo Leka in plinarne, pa preko travnika in mimo vrtičkov ob bivšem Litostroju, pa po Litostrojski ceti do želežnice (ha!, še pred kratkim smo prečkali dolenjsko železnico, sedaj pa prečkamo gorenjsko!!!) tam nadesno miomo bunkerja (jep, original 'taljanski!) in čisto do obvoznice (ha!, še pred kratkim smo prečkali vzhodno obvoznico, sedaj pa smo ob zahodni!!)

In ko bomo zagledali tale spomenik,

smo pa res že blizu. Treba bo skozi podhod, (tretje stopnice) in čakata nas še dva prijazna kilometrčka do cilja.

Ko bodo za nami še četrte stopnice in bomo ignorirali rdečo na temle semaforju pa se nam bo že smejalo!

To je to. Nabrusite pete, pripravite nove superge in imejte v rezervi ta stare, prinesite obilo dobre volje in bodite taki kot ste vedno.

Kumi čakam.

Še ob žici

2010-03-11T20:27:00.000+01:00

Golovec. Ok, res je da sem se v rugo tretjino zagnal spočit in svež. Res pa je tudi da letos nisem bil ravno klančar. Tisti neumni vaški goniči so mi še Boršt nekako priskutili, da se mi ni dalo v klanc rinit. Res pa je, da sem šel parkrat na izlet, torej hodit. Murovica, Frata, Toško čelo, Šmarna, Limbarska, Primož, toliko nisem prej prehodil v dveh življenjih, ne pa v dveh mesecih. Skratka v napad!!

Treba je povedat, da je ta del POTi pravzaprav najmanj blaten. Potje urejena, da jo je veselje gledat, prijeten pesek, dobro vidni (leseni) robovi, pa še nekdo se je potrudil in neke spiralne znake načečkal po drevesih ob poti (kar sicer ni ravno lepo, bo pa za nas koristno). Ampak pozor, pri napisu: "ŠE MALO" je potrebno spet vključiti radarje. Oznake namreč skrenejo s poti v goščavo, mi pa nadaljujemo bolj tako, da se držimo levo. Golovec je prav lušten kucelj, kar je pa najlepše pa je, da je vzpona samo za dober kilometer, ostala dva pa gremo po ravnem in dol - in že smo pretekli petnajsti kilometer!!

Ob vznožju se lahko odžejamo pri potočku, sicer pa nas čakata še dva kilometra urejene poti, in če nočemo da nas zaprejo v Polje moramo takoj za mostom ostro zaviti desno. In prav tu, dragi moji je za nami tudi polovička!!

Kmalu bomo zagledali slavni most vzhodne avtoceste imenovan "harfa", mi pa bomo skupaj z koncem 18. kilometra tekli pod njim! Obvoznica, ki smo jo doslej stalno slutili nekje zunaj poti se sedaj preseli v obroč znotraj okupirane ljubljane in tako bo skoraj dva kilometra. Vmes gremo še

enkrat pod mostom, pa mimotajnega vhoda v bolnišnico Tam na levo prečkamo avtocesto in se zapodimo mimo električnih transformatorjev mimo vojaške kasarne. Ta del je sicer zelo lep in miren, pa tudi malo strašljiv. Potrebovali bomo kar močno voljo, saj sta dva kilometra ki nas čakata tu skoraj popolnoma ravna.

Ko se nekje na sredi ozreš nazaj in ne vidiš začetka, pred sabo pa ne vidiš konca je kar malo grozljivo. Kmalu pa je ljubega miru konec in čakajo nas troblje, izpuhi, škripanje gum in podobne reči - prečkati je namreč potrebno Šmartinko. Sedaj nam ne bo več dolgčas, slalom po potkah in uličicah in lovljenje talnih oznak POTi nas bo spremljalo vse do Žal. Kako nas bodo v petindvajsetem kilometru spremljale mamce, ki bodo v nedeljo zjutraj hitele prižigat svečke po grobovih ne vem, vem pa da nas čaka še - zadnja tretjina.

Ob žici

2010-03-10T20:59:00.002+01:00

Težka bo. Zadevo sem si zamislil čisto preprosto. Ura je devet, malo se pretegneš, malo poklepetaš in potem tisti slavni štart, ko se vsi v preži za šprint na 100 metrov za ure držimo in poka, gremo.

Tako bi torej letos izgledal moj rojstni dan z e-kipo srčnih, če bi seveda kurenti opravili svoje delo kot se gre. Ne ravno 44 km za 44 let ampak ne bodimo malenkostni. Saj je Golovec vmes anede? 33 kilometrčkov torej okrog Ljubljane. Ampak kot pravim. Zima se letos obnaša kot tisti zadnji težak, ki iz kdo ve kakšnih nagibov naroči še eno rundo, ko so vsi že davno vstali od mize itak polne ne do konca spite prejšne runde.

Ampak kljub vsemu. Zaenkrat ni nič odpovedano. Zaenkrat velja v nedeljo štart ob 9h tam ob koseškem bajerju. Poleg e-kipe srčnih ste seveda vabljeni tudi vsi ostali, lahko se nam pridružite za delček poti ali pa kaj več, lahko pa nam samo pomahate.

Tole je začetek, kjer štartamo. Ko sem šel na foto potovanje sem mislil, da snega ne bo več...

No kakorkoli, po štartu nas čaka prijeten tek med travniki, gozdički in njivicami. Upam da v mestih velja, da je gospodov dan in da ne bodo polivali gnojnice... Po dveh kilometrih nas čaka prvo prečkanje ceste, kjer je dobro biti malo previden. V glavnem so vozniki kar prijazni in pogosto ustavijo ampak nikoli ne veš...

Še malo prijazne zelene (ozirom bele?) okolice, potem pa se srečamo že s prvimi stopnicami. Pa ne zadnjč. Še trikrat se bomo srečali s takšnimi ali drugačnimi. Takoj za njimi nas že čaka naslednji prehod čez cesto. To je kar prometnica, zato previdno! No v tolažbo pa nam je, da smo takoj ko jo prečkamo zaključili tretji kilometer.

In, oh, tudi prvi klanec. Ne bo jih veliko, pravzaprav samo dva, in tale je manjši od obeh. Povrhu vsehga se konča s stopnicami navzdol.

Še ena bolj boga a razmeroma prometna cesta in pokopališče in že je mimo četrti kilometer. Potem pa - Samo in Aleš, pozor! - glave dol!! V vseh stotih letih odkar obstaja podhodek, se niti eni ablasti ni zdelo vredno truda da bi tunelček malo poglobili.

Ampak kar pogumno, saj je na koncu tunela luč in tam nas čaka - oh. Ničti kilometer??? Toliko truda, pa smo na nuli?

Sledi malo počitka

Potem pa kar pogumno dalje! Čaka nas spet lepši del poti, naslednjo ulico pa bomo prečkali šele po skoraj treh kilometrih. No tam je treba paziti predvsem na to, da najdemo nadaljevanje PSTja, saj je skrito med hiše na levi:

Potem pa še kilometerček čez Murgle (in mimo je že sedmi! kilometer), ko nas čaka drugo srečanje semaforjem. Ampak naj bo, saj poslovimo od Malega Grabna in prečkamo in dovoz na obvoznico. No jaz sem se najprej razveselil počitka, potem pa šprintal da se ne bi ohladil!!

Sledi malo, ampak res malo kolovratenja po pločniku, potem pa smo kmalu spet na stari dobri POTi.

V Rakovi Jelši IN v osmem kilometru!!

No tule je malo hecno speljano, ampak Ljubljanica pač teče kjer teče in tako moramo za čez most na pločnik in potem takoj nazaj na PST.

Ampak če je komu v tolažbo: deveti kilometer je mimo!!

Ko prečkamo slavno Ižanko (tu se je treba ozreti na desno!) smo v zadnji fazi naše prve tretjine POTi.

Po dobrih dveh kilometrih bomo lahko, če nam bo le vreme naklonjeno, lahko občudovali tudi takele poglede:

kmalu pa že slutimo Jurčkovo cesto in ko jo prečkamo bo potrebno samo še čez progo (dolenjska železnica) in ko prečkamo Dolenjko nas na desni že čaka...

Golovec

Ampak o tem pa jutri...

Bolj preproste reči.

2010-02-23T11:25:00.000+01:00

U nedelo sm šu tečt. Je blo kr fino, k je mesec svetu pa tko.
Včeri sm biu na Šmarni.Pa pr zobarju. Najbl fajn je blo, k je najavla, da me en let noče več vidt.
Dans še ne vem kva bo. Murovca morbit, al pa en tekec zvečer. Bomo vidl.
Ajd.

[Haiku] Ko se poslovi oblak

2010-02-21T21:41:00.010+01:00

.

izza oblaka
se tiho mi pridruži
senca me lovi

izza oblaka

pričara nóči brata

nič več me ni strah

izza oblaka

posrebri sneženo pot

nov čaroben tek

Vrečka čez glavo

2010-02-18T14:19:00.000+01:00

To je že malo otročje, a ni? Enostavno ne gre. Stop, šlus, konec. Kadarkoli pomislim da bi se spodobilo kaj napisat takoj najdem razlog zakaj ni treba. Že naslov je hudič. Skoraj čist vedno točno vem kakšen naslov bom dal zvečer svojemu objavku. Pri tem je za pripomnit, da mi kakšen mesec kasneje niti meni samemu ni jasno, zakaj je naslov takšen kot je, recimo »Nebritanski grof«. Kaj je hotel pesnik s tem povedati? Drugi razlog tiči v tem, da me že spet preganja misel, da sem že vse napisal. Dolgih prispevkov se večini ne da brati, kratki pa niso za nikamor. Tako me recimo enkrat vmes med polaganjem kabla prešine oskubljeni haiku ala – tek je lep, ali pa tek je brezveze, ali pa kako uživam ko tečem ali najbolje da pustim vse skup v tri krasne… ampak to je pa tudi vse. Ni ravno za esej sestavit. Tretji razlog je, da se mi zadnje čase zdi vse skup tako čudno brez veze. Ne tek. Ta še najmanj. Vse ostalo. Ena taka mala zimska depresija. Pri tem ne pomaga, da se je dan že prekucnil in je že skoraj poldrugo uro daljši. Na živce mi gre vse. Reklame, politiki, časopisi, novice, komentatorji spletnih novic, brezplačniki, plačniki, komercialne radijske postaje, val 202, psi, tema, plundra, trgovine, internet, vici na temo bulmastifov, omizja, megla, valentinovo, vinjete in še bi se našlo. Na živce si grem tudi sam, ko vsak dan do nezavesti odlašam z učenjem, ko preskakujem tek, ko izkoristim priliko in šprcam torkovo rekreacijo čisto brez razloga, ko pse jemljem za izgovor, da špricam borški tek, ko v službi komaj vegetiram, ko prespim pol dopoldneva, namesto da bi šel na izlet, ko odprem tretji pir brez potrebe in te reči. Na živce mi gredo tudi drugi, ampak o tem ne bi. Skratka, nič se ne dogaja, nič se mi ne da, nič nimam za napisat. Povrh pa me je še sram. Ležim ko krava na kavču in cmiham vsa tri finala zapored, ko gledam popolno utelešenje srčne želje, volje in nadvlade uma nad telesom. Čisto sem razmehčan, hkrati pa se mi nekje spodaj kuha mešanica sramu, nejevolje in zavisti. Saj ne da sam nimam ničesar od tega, kar vidim po televiziji. Nasprotno! Želja mi ne manjka.

Ahoj

2010-02-07T23:53:00.001+01:00

Uh, še sem živ. Samo nič strašnega in pogubnega se mi ne dogaja in tako nimam česa napisat. Evo nove igrače na desni...

3

2010-01-24T21:25:00.000+01:00

Tri leta so mimo.
Nabralo se je več kot 500 ur teka (in hoje), več kot 4400 kilometrov in več kot 400 zapisov v blogu.

Žurka je bila ubijalska.

Na zdravje!

Torki

2010-01-21T20:59:00.000+01:00

Uspešno smo spravili pos streho že tretji torek zapored, tokrat iz Trnjave na Limbarsko. Zadeva je bila snežena in zato tudi naporna ampak samo poglejte si te srečne face na vrhu.

Na poti smo šteli zvezde, iskali okoliške vrhove in strašili pse.

Mejduš je lušnu!

Veliki šprint

2010-01-18T21:12:00.000+01:00