tag:blogger.com,1999:blog-4096639213388207005.post3104285923457016137..comments2024-01-14T15:38:15.576+01:00Comments on Kako sem vstal s kavča in se spravil teč: Nočna in desetka in sladka in šestka - še kdaj? (nisem kriv 7/7)Wegahttp://www.blogger.com/profile/09566917565229658627noreply@blogger.comBlogger3125tag:blogger.com,1999:blog-4096639213388207005.post-70537223687716890672019-03-04T20:56:21.108+01:002019-03-04T20:56:21.108+01:00Ja, te popolnoma razumem. Komaj čakam zapis na blo...Ja, te popolnoma razumem. Komaj čakam zapis na blogu. Sicer pa - uh, to bi bila šele @...of_the_word serija Wegahttps://www.blogger.com/profile/09566917565229658627noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-4096639213388207005.post-54845950896208797762019-03-04T20:04:54.582+01:002019-03-04T20:04:54.582+01:00Avtor je odstranil ta komentar.Wegahttps://www.blogger.com/profile/09566917565229658627noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-4096639213388207005.post-12488400689624655832019-03-03T14:20:17.571+01:002019-03-03T14:20:17.571+01:00Tale serija nisem kriv mi je neznansko vsec... Kaj...Tale serija nisem kriv mi je neznansko vsec... Kaj imam jaz z vsemi tistimi vreckami naokrog in naokrog po svetu? Saj me sploh ni tam, zdaj naj bom pa jaz kriva, al kako? Zraven me (zmeraj manj samo) na drugem koncu sveta zabodeno gledajo, ko zacnem skakati in mahati z rokami (kar je pri moji velikosti v primerjavi z manjsimi rasami lahko prav ogozujoce), ker tistih (stirih) jezikov, v katerih se v glavnem sporazumevam tako ne razumejo, ko mi pakirajo v drugi in potem se naslednji, naslednji in naslednji sloj plastike za nekaj kar je ze tako zapakirano v plastiko. In itak gre ze pred vrati trgovine v njihov (vedno) poln kos (ce ga seveda premorejo) vse, razen malega (v primerjavi z embalazo) uporabnega dela... In potem naj se vsakic kregam z njimi al kako? Ne, nisem kriva, ce so jih tako naucili... Se bolj me pa cudi, kako jih (mater! nas!!!!) ne moti v kaki svinjariji zivij(m)o... Tako neskoncno mi je zal, da sem zamudila en in edinstven trenutek, da bi ovekovecila eno prodajalnico “pod drevesom”. Ko takole napisem, se mi milo stori, ker si “pod drevesom” od malih nog (glede na velikost sedanjih, to pomeni dolgo) predstavljam eno rocno spleteno volneno dekico, gor pa direktno zelenjava in sadje, ki ga kmetica razporeja, da pokaze kaj vse lahko kupimo. Ahhh... No, tu je bilo dalec od tega... Na THE posnetku, katerega bi gotovo poslala za Pulitzerjevo nagrado, bi na sliki “pod drevesom” videli na plasticni mizici (kar bi glede na podnebne razmere in pomanjkanju lesa v okolici, morda se razumela) le majhen delez tistega kar je gospa prodajala. Vecina prodajnih artiklov je visela v vreckah NA drevesu. Si predstavljas tako precej polno jablano... No tako! Vsak artikel zapakiran v svojo vrecko se je pozibaval v vetru... In jaz naj bom kriva za to? Ne, hvala... Ufff si me sprovociral, da je tole ze prav zapis za na blog in ne le komentar! �� Ampak, saj nisi ti kriv! Jaz pa tudi ne! ��:-)http://www.odklopi.blogspot.comnoreply@blogger.com