Konec septembra je bilo po navedbah
ministrstva pri izvajalcih javnih služb
nakopičenih dobrih devet tisoč ton
mešane odpadne komunalne embalaže
ter več kot 950 ton odpadnih sveč.
Novice, siol.net
No, ni kaj.5 minutni tek je šel mimo. 6/1, 5-1-8x (6. teden, 1. vaja, 5 minut teka, minuta hoje, 8 ponovitev) To ni kar nekaj, do 5 minutnega teka sem od desetih zaganjanj prišel le dvakrat - in sedaj tretjič. Ampak...
Ampak veliko počasneje in z eno ponovitvijo manj. Samo za primerjavo: ko sem prvič vstal s kavča in se spravil teč na PST sem pretekel skoraj 7 kilometrov; kar vidim se kako sem stisnjene pesti ( v drugi pesti je bil mobitel z odštevalnikom) na sredi obrnil in tekel nazaj, premišljujoč, do kod bom pritekel pri naslednji vaji. No, ko sem se sedaj spet spravil teč (kmalu povem zakaj) sem jih pretekel dobrih... 5! Pri prejšnjih dveh zaganjanjih jih je bilo čez 7. Ampak...
Ampak s 7 tednom sem se potem še nekaj matral 1x, to je bilo tistikrat ko sem prilezel celo do 9. pa me je ustavila bolnica. In potem nobenega zaganjanja več. Vse se je končalo tu. Ampak...
Ampak tokrat sem se spravil res na izi. Tek ne preseže 7:30, kar je za večino tekačev malo hitrejši sprehod. Hoja - ki itak od 6. tedna nima kake druge resnejše funkcije kot moralno podporo (uh, evo, čaka me minuta hoje, huraaaa) pa celo po 12 minut na km. Hehe, kot res zaljubljen parček v mesečini. Ampak...
Ampak zaenkrat deluje. Celo pred 7 tednom nimam nobene treme, pa se začenja 10 minutni tek. 10 minutni! Smešno, če sem spomnim, da sem znal teči tudi po 6 ur ali pa celo 12 vkup. Sedaj pa mi je pa cilj 10 minut vkup. Novi program celo daje v izbiro (tudi to je novost) da greš 10-1 4x ali pa 6-1 6x. Ne vem še za katerega se bom odločil, vsekakor poročam kmalu.
Sedaj pa naprej o mojem otepanju krivde glede neprimernih potrošniških navad, umirajočih morskih želv in kot kontinent velikih otokov plavajočih odpadkov v oceanu.
V prejšnih zapisih sem že povedal, da sem bil kar se teh stvari tiče, kar mala tečka. Enkrat sem šel tu pri nas celo do soseda, ko je celo vrečo ločenih (!) pilksen zabrisal kar v ta črni kontejner. To je, kdor me pozna, zame že kar huda reč. Skoraj nikoli ne sitnarim pa to.
In kaj naj potem rečem taistemu sosedu, ki me zavrne nazaj z besedami - eh, kaj bi to, saj vse itak v isti kamion mečejo... Koliko časa sem rabil za dopovedovanje (kar poskusite kdaj kaj zakoreninjenega razpredati v vaški gostilni!) da vseeno ni isti kamion, da 100 % ločeno zbira "preostale odpadke" iz ta črnih, da pa morda res piksne in steklo pobira isti kamion, v drobovju je še vedno ločeno v stisnjenih plasteh, vse skupaj pa potem presortirajo v centrih. (Papir pa itak pokradejo cigani, romi naključni mimoidoči). In potem mi čez par mesecev sosed spet podmoli pod nos: država se utaplja v ločenih podpadkih. Ne ve kaj bi znjimi! Naenkrat smo ločevalci postali problem!
Ker lejte, ali imam sploh še najmanjšo voljo po kakršnem koli DODATNEM spreminjanju svojih jebenih potrošniških navad, če sem po 20 letih, ko sem obsojen na donat mg, radensko in zelene pirovske flaše generičnega piva, ko mi za hišo jemljejo dragoceni prostor za piknik (dobro no, malo drame) tri stojala z ogrooomnimi (še več drame) črrnimi vrečami za steklo, plastiko, piksne in papir, - na koncu v državi v breme. Ker ni si mi težko - ob vseh teh mesnih svinjarijah, pardon govedarijah - zamisliti, da si je že nek podjetnik spomnil kako bo mojo piksno, ki sem jo kupil s slabo vestjo (ali pa s 0,50 kn povratne naknade), jo z malce manj slabe vesti izpraznil, jo vestno (da si olajšam vest) ločil od ostalih odpadkov, to nekako celo plačal, v dobri veri da jo bodo, ne vem, zmleli in predelali v novo plastenko, obleko, odbijač, kaj vem kaj, ali pa sežgali in pridobili energijo za ogrevanje dpomov,ali pa ne vem kaj drugega, samo to ne, da jo bo nek podjetnik zapeljal na obrežje in stresel v morje. In pokasiral najbrž 2x.
Zatorej, in tukaj končujem esej o odpadni plastični in ostali embalaži,
Ja ne priznajem ovaj sud. *
Nisem kriv.
Tega nisem želel, tega sem se otepal, to mi je bilo vsiljeno, še več, bil sem izkoriščen. Izkoriščan. Name ste preložili skoraj se razen pridelave in osnovne proizvodnje. In sedaj od mene zahtevate, da naj se zamislim. Da naj spremenim svoje navade. Da naj začnem plačevati za svoje grešne potrošniške navade. Veste kaj?
Nič.
*"Ne priznam tega sodiščas", Tito, 1928
Ni komentarjev:
Objavite komentar