sreda, 09. april 2014

Lahkih nog naokrog

The Cloudrunner makes concrete easy.
 An enforced CloudTec® system with 15 high-profile Clouds 
absorbs heavy impact 
and provides the best stability and underfoot protection. 
The Cloudrunner is equipped with the all-new Speedboard
to unleash the natural energy of your feet 
and promote an efficient running gait. 
Win the battle beneath your feet 
and transform impact into a light, natural run.
www.on-running.com

Včasih premišljujem, da je blog kriv, da imam toliko komplikacij s tem božjim tekom. Češ, kaj boš pa pisal, če se ti nič posebnega ne zgodi? Hočem reči, saj tek ni ravno neka huda znanost, vsaj tak tek ne, kot se ga grem jaz. Če te Garmin rangira nekje med "slow jog" in "fast walk", potem to že ne more biti kaj bolj kompliciranega, kot da pač obuješ superge in greš. Roko na srce: po tistih prvih trinajstih tednih bi komot prenehal z bloženjem in morda še kdaj kaj čivknil ali dal na socialna omrežja in to je to. Ampak ne. Kar poglejte, kaj se mi je zgodilo - oziroma sem si dal zgoditi - po približno sedmih letih, dveh mesecih in sedemnajstih dneh odkar sem vstal s kavča in šel teč. 

Že čisto od prvega teka dalje kompliciram. S čim naj merim, kaj naj oblečem, kje naj tečem, kaj naj obujem, kdaj naj grem, kako hitro naj se zaženem, kako naj diham, kaj naj - če sploh - poslušam med tekom, kakšne nogavice naj nadenem, koliko naj se oblečem in cel kup ostalih malenkosti, ni da ni. Sploh kar se superg tiče. Mislim, da niti med profesionalci ni najti nekoga, ki bi v prvih, še ne 10000 kilometrih zamenjal 14 parov superg. In to, prosim lepo, ne kar enih superg, ne, to so vse bile skrbno izbrana antipronacijska, stabilizirana in/ali napredno blažena tehnološka čuda. In pazite tole: stran sem doslej vrgel le štiri. Od ostalih desetih so štiri razmeroma nove (največ imajo salomonke 379 km) in očitno uporabne. 

Predem nadaljujem naj malo podrobneje razložim še nekaj. Nevem če sem že omenil več kot 17x, da me po teku rado boli cela desna noga s kolkom vred? Scenarij je približno tak: najprej je vse v redu, potem me nekaj šteka po levi nogi potem pa se vse skupaj preseli na desno. Z blaženjem in stabiliziranjem se torej pri moji teži in glede na te bolečine ni za hecat. Toliko bolj sem bil razočaran, ko se je bolečina pojavila tudi tokrat, ko sem začel z novim trinajsttedenskim programom. Mislil sem si, lej počival si dosti, sedaj pa lepo počasi naprej in stara "poškodba" bo izzvenela. Figo! Tako sprobavam ene, pa druge, pa spet prve, pa tak vložek pa drugačne štumfe... in študiram kdaj me boli bolj, kdaj pa manj. Ni hudič, da bo enkrat nehalo.

In potem nekega dne nenadejano obtičim v Šiški in mežikam v omaro. Pa v drugo omaro. Pa v omaro na hodniku. Pa v drugo omaro v hodniku. Jebenti, nobenih superg! Seveda, veliki eksperimentator ima ves garnizon v Borštu. Pa sem se odločil: sedaj je pa dosti, če mi vsa čuda visoke tehnologije made in Vietnam ne pomagajo, da me ne bi bolelo, potem me tudi kakšne poceni superge iz Hoferja menda ne bodo ubile, še posebej ker bodo šišenski teki bolj redki. In sem se spravil v Hoferja. Menda je tista njihova znamka Crane čisto v redu. pa še imeli so jih, celo dva modela in to v moji velikosti - ene čisto navadne take bele in ene malo bolj fensi. Valjda bomo tuiste malo bolj fensi ane? Tam sredi Hoferja ni ravno plac, da bi jih sprobal ampak hej, za tiste malo bolj redke šišenske teke bo čisto vseeno, če bodo slučajno malo prevelike. In jih nisem probal. Pametnjakovič.

Naneslo pa je tako, da sem potem moral kar na hitro domov in s šišenskim tekom tako ni bilo nič, superge skupaj z avtom šle naravnost na Boršt, tek pa je za tisti dan odpadel. Ko je naslednji dan končno napočil 5. teden prva vaja pa sem si rekel, ma klinc, če sem jih že pritrogal na Boršt jih bom pa še sprobal preden jih odpeljem nazaj v Šiško. Že ko sem jih dajal iz embalaže mi je bilo nekaj čudno, ko sem jih obul pa sem embalažo končno tudi dobro pogledal. Poleg napisa Crane je z velikimi jasnimi črkami pisalo 
"barefoot". 

15 komentarjev:

  1. Končno te bo nehal bolet! Juhuhu!

    OdgovoriIzbriši
  2. To bomo šele vidli. Če pa res, potem pa takoj zaprem štacuno, pobrišem vse s tega bloga in za vse večne čase neham filozofirat.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Dolgo, čeprav neredno, te prebiram. Neglede na to, čez kakšne faze greš (komu pa 'sedejo' vse spremembe, ki ga doletijo?!), je ta blog prijeten zapis preteklosti. Tvoje. Morda kdaj komu v izhodišče, kaj vse se zgodi, ko ... nekega dne vstaneš s kavča in se spraviš teč. :)

      Ajd, drži se!

      Izbriši
    2. V bistvu... si zadel bistvo!
      THX. ;)

      Izbriši
  3. Kar priznaj,da si jih namerno kupil. Samo te so še ti manjkale v tvoji kolekciji.

    OdgovoriIzbriši
  4. Kupil sem jih namerno, seveda. Ampak dokler jih nisem obul nisem vedel da so barefoot. V bistvu sem zadnje čase iskal okoli kaj še bolj mehkega, blaženega in stabiliziranega. Si lahko misliš, da sem pred kratkim v hervisu kupil celo neke vložke za pronatorje? (in za dva para vložkov bi lahko kupil 3 pare teh v hoferju...)

    OdgovoriIzbriši
  5. Ampak res... ti maš en tak Imelda sindrom, kaj? :)))

    OdgovoriIzbriši
  6. No... da ne bo pri Imeldi ostal. Vsak ima nekaj svojga, jaz pa štiri gpsje s sabo vlačil. Da lahko primerjam odstopanja v centimetrih. Ej, kaj superge, to je pa *res* zelo pomembno!

    ;)

    OdgovoriIzbriši
  7. pa smo spet pri Bikili :-)))

    OdgovoriIzbriši
  8. Mah, vse skup je seveda isto kot z vsemi takimi stvarmi: niti ne veš kdaj.si not. Kupiš eno reč, pa se ti zdi da bi morda druga ustrezala bolj, potem pa pač ker si že ta prvo kupil , ta druga pa ni čisto to kar si pričakoval moraš opravičiti nakup prvih dveh in začneš z nekimi racionalnimi razlagami ko je ja logično da ni druge kot da kupiš tretjo. Potem pa naenkrat rataš znanstvenik, ker sedaj imaš špa že izkušnje navsezadnje si že star maček s treni stvarmi in čisto tako, znanstveno, raziskovalno pa res ne more biti nič narobe če nabaviš četrto. Potem pa razsvetljenje, si na robu novega epohalnega odkritja, peta reč ti bo samo potrdila teorijo in šesta seveda ovrgla.

    Skratka, vsi smo isti.

    Ampak je treba povedat Hoferjevi bare foot copatki so daleč od bosonogega teka. Tako da sestrca, ni tle nobenega Bikilija. Samo eno teorijo preverjam, namreč postavil sem si neko tezo, sedaj pa ni druge kot da jo potrdim ali ovržem, eksperimentalno seveda. Je pa res, da bo treba kmalu kupiti ... emm, no za primerjavo saj veste-.

    OdgovoriIzbriši
  9. A vidiš, jaz ti dam prstek, ti pa meni: vsi smo isti. Nič nismo isti! Superg človek res ne rabi toliko! Kake teorije, kaki različni tereni, kje! Ene same so povsem dovolj!

    Ampak, glej, GPSji so pa čist ena druga stvar! Tudi dva isto ne kažeta in ni druge, kot da ...

    OdgovoriIzbriši
  10. Že na prvi polovici tokratnega teksta sem si mislila: Pa pišuka, zakaj ne gre bos, če ga v vseh supergah noge bolijo ;-)

    OdgovoriIzbriši
  11. Bos? Ojoj, kje pa. Višje, debeleje, mehkeje, bolj podprto to ja. Dejansko sem se poigraval z mislijo da bi šel teč v nekih čudnih pohodnih čevljih, bos pa brrrr, ne!

    OdgovoriIzbriši