petek, 07. marec 2014

Reciklaža

Najboljši tempo: 1:51 min/km
Iz podrobnosti Garmin Connect uporabnika vremenjak

Tokrat sem za pokušino s seboj vzel še pas za srčni utrip. Ker saj je res: če že imam vso božjo napredno tehnologijo, saj veste, na zapestju 10 x več procesorske moči, kot je je imel računalnik Appola 11, senzor srčnega utiipa kradio-, karad-, kardiovasu-... no pač izredne natančnosti, najboljši športni mp3 predvajalnik ever, superge, ki so čudo že na izgled, kaj šele, ko začneš prebirat kaj vse je vgrajeno samo v vložek za podplat, skratka ni da ni, potemtakem jo dajmo uporabljat. Sedem let nazaj sem se v tem trenutku ukvarjal s pokvarjenim mp3 predvajalnikom najbrž kupljenim skupaj s pralnim praškom, in starim zguljenim telefonom ki pa je- to je treba priznati - premogel vibrator. Je pa ena podobnost med tekoma: tudi takrat vaji nisem prisojal kake posebne teže, češ, lej, mi smo že po dve minuti vkup tekli, kaj nam bo sedaj ta ena. Na tem mestu je treba povedat da je že zaradi dramaturškega loka pripovedi škoda, da tokrat nisem guznil in obupal, bi bilo pač zanimivo. Vaja je šla mimo čisto zlahka. Sicer nekaj krčev v mečih na začetku in panika, sicer pa nič posebnega. Pisci the Knjige so tule res vedeli kaj delajo: po zajebani prvi vaji v tednu (po dveh dneh počitka po prejšnem tednu) ponudijo počivalno drugo, da se ti spet malo povrne samozavest in za potrditev potem oddelaš še eno pretežno umirjeno tretjo. 

Mi je bilo pa v veselje gledat kako hitro mi po minuti teka pade puls iz ibertur v normalnejše vode. Čisto za na odpad pa le nisem (očitno sem bolj za reciklažo). 

Aja pa še ena stvar se ni spremnenila. Vaja je sestavljena iz izmeničnega teka in hoje, kar v praksi pomeni, da se moraš enkrat sredi teka ustaviti in začeti hoditi, drugič pa sredi hoje začeti teči. Dobro, to je tako ot je vedno bilo in je logično. Kar se ni spremenilo je to, da imam še vedno, (oziroma že spet) probleme z okolico. Če sem se že davno tega rešil obremenjevanja s tem, kako takole rahlo debelušen, zasopel in razmeroma počasen izgledam v pajkicah mimoidočim, mi je še vedno rahlo zoprno tole ustavljenje in speljevanje. Saj veste, kaj si bodo mislili? Lejga deda, ne more več... Lej ga deda, sedaj ko (misli da) ga gledamo je pa prov na hitr začel laufat. Ali pa še bolj zoprna situacija, ta se mi je dogodila tokrat prvič in sem prav vesel da se nisem dal: med tekom sem dohitel sprehajalca. Ker je to tiste vrste človek, ki ti ob vsaki priložnosti poskuša dokazati, da njemu je pa že po naravi dano, da teče, hodi in vse ostalo bolje, dlje in hitreje kot ti in to brez teh fensi treningov, ki jih izvajaš že toliko let -  je seveda začel teči z mano. no, ne čisto z mano: en korak pred mano. In kaj naj sedaj? Sekunde se neizprosno odštevajo (jep, ravno 10 jih je še do konca) in treba bo začet hodit. No pa mi vi povejte: bi vi začeli s hojo? Bi? Evo, jaz sem. Gladko sem se ustavil in nadaljeval s hojo. Saj vem, spet sedaj vsi nekaj začudeno zmajujete z glavo češ v čem je pravzaprav štos tegale zadnjega odstavka ampak kaj me briga. Jaz sem pa spet zabeležil eno tako zmagico nad sabo. Pač razumi kdor more.

Teden zaključujem jutri s še eno 2-2 kombinacijo in desetimi ponovitvami. Sedaj bi ga že moral opraviti v manj kot 07:20 minutah za kilometer. Problem bo ta ker imam čez dan opravke, ki se bodo zavlekli pozno v večer, tako da imam namen vstati bolj zgodaj in vse to opraviti že zjutraj. Pa da vidmo še to čudo.

8 komentarjev:

  1. Rešitev za tiste, ki (mislijo da) te gledajo: za dodatek vsej tehnologiji si omisli RES glasen zvočnik za tisto piskanje na uri :-))))
    Ker pol bo očitno, da slediš Programu in ne hodiš/tečeš kar tako....
    Sam da ne bo koga fršlog :)

    OdgovoriIzbriši
  2. :) dobra ideja s tem zvočnikom :)
    Smešni smo, ljudje, smešni :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Opa jutranji tek. No pa da vidimo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Sestrca, ko sem dobil uro sem najprej utišal vsa piskanja in (skoraj vsa) vibriranja). Tokrat sem iskal gumb če se da piskanje slučajno naštimat na turbo boost. Ker se ne da, zvočnika pa ipak ne morem vlačit sabo (sploh RES glasnega, ker bi moral biti RES velik) sem izzumil novo taktiko.
    Še enkrat sem pregledal vse oddaje z Mr. Beanom in do potankosti naštudiral njegovo mimiko. Ko ura zapove spremembo, uporabim vse igralsko znanje (https://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=dQRq33Bp1eg#t=40) in gestikuliram češ, saj jaz bi še tekel ampak ura, phhh, kaj hočmo, lejte, kar je treba je treba. Ura pač, ane, lejte tko je...

    OdgovoriIzbriši
  5. Hehe, te čisto razumem glede bočutkov, ko prehitiš/dohitiš sprehajalca... Isto, ali pa še slabše, se počutimo, kot med intervalnimi teki prehitim tekača (ki teče v lahkotnem tempu, podobnem mojemu med "normalnimi" teki). No, pri intervalih ga torej prehitim, ura pa začne piskati takoj potem... Kaj zdaj, če upočasnim, bo mislil, da sem ga z zadnjimi močmi prehitela, zdaj pa ne morem več ;) Ja, zmaga nad samim seboj je, če to narediš in se požvižgaš na okolico... Ter ga čez 5 minut spret prehitiš in se takoj nato ustaviš oz. začneš hoditi .... ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. Ponavadi imajo ljudje dosti svojih lastnih težav. Kaj bi se še s tvojimi ukvarjali... ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Saj to. Ob celi gori lastnih težav je potem najlažje vso svojo pozornost preusmeriti na neko čudno lokomotivo, ki se najprej vali mimo počasi, potem pa se nenadoma skoraj ustavi in spet začne potovati počasi in tako dalje...

      Izbriši
  7. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši