Navzdol.

Kaj naj rečem. Ne izpusti in ne izpusti. Bolj ko poskušam najti karkoli, kar bi me spravilo nazaj v malodušje, bolj se počutim dobro. Tale Vršič je bil res nekaj posebnega. Nič nisem omenil - oziroma nič kaj posebej nisem posebej stokrat povdaril - da sem tudi dol pritekel z nasmeškom. Na koncu celo s norim skoraj šprintom. Gor, dol, 22 kilometrov in to z oceno čista desetka, čisto veselje, čista euforija.

Bolj kot sem potem čakal, da me mine, bolj me ni hotelo. Pravzaprav sem kar komaj čakal blejsko Nočno 10ko, da se končno vse skupaj sfiži v eno kalvarijo in da vidim, kako se bo niz prekinil. Če je bil Ljubljanski maraton prelomnica, je bil Radenški čista terna. Radenci so veljali celo več kot Ljubljanski, kajti res je šlo že kar kičasto. Vršič me je potem dvignil med oblake, potrdil, da Radenci niso bili naklučje, ne samo čas, tudi občutki so bili kot od Špele Pretnar, ko je dosegla fenomenalni najboljši vmesni čas prve vožnje. In sedaj ta 10ka. Ne bim rekel, da sem pretekel ne vem kako hitro ampak je štos bolj v tem, da je šlo tako gladko in tako na izi, da bi me res že moralo skrbeti. Sploh če štejemo, da sem imel polne superge vode in da sem bil še pol ure nazaj premočen do zadnje dlake v spodnjicah.

Tako je torej. In kaj sedaj to pomeni? Se bo kaj spremenilo? Bo kaj drugače? Ne. V bistvu bom naredil natančno to, kar bi naredil če bi se Vršič in Bled izkazala za totalno polomijo in bi se tule kujal in jokal na ramenih vseh vas, dragi bložani, kako mi ne gre in ne gre, pa buhuhuuu, vse skup nima smisla, pa jst bom nehu tečt, pa take. Namreč malo bom nehal tečt. Ta mesec je že tako prišlo, da imam do danes z Bledom in Vršičem vred za sabo samo 50 kilometrov in če je že tako, naj jih pa ostane nekaj takega kar še do konca meseca. Morda naredim še kakšnih deset, več pa gotovo ne. Naslednjih 14 dni lepo odklop, saj sem si zaslužil ali ne?

Potem pa... Oh, načrti so namreč še veliki. Kaj veliki, gromozanski! Čakajo me namreč vsaj še tri velike reči in malce me stiska, ker gre reeees za velike stvari. Najprej Logarska, potem pa do konca leta samo še Sladkih6 in morda Ljubljanski maraton. Morda pravim zato, ker je Sladkih6 vendarle pomembnejša zadeva od Ljubljanca in če se bodo kazali znaki utrujenosti bom moči šparal za prvo. Saj veste  - petdeset krogov me še vedno čaka. No Logarska  je na vrsti že na prvi jesenski dan in me mori že nekaj let, pa nikdar ni bilo neke volje. V bistvu vedno je bila neka volja ampak zmeraj so bili neki izgovori. Imam pa že en tak načrt, eh, kaj načrt, en tak stari-dobri-wega izmuz: lej, če ne bo šlo, greš še vedno lahko prej v cilj, sej ni treba cele pretečt. Ok, Logarska torej, morda ljubljanc in seveda Sladkih6 in to je to?

Oh, skoraj bi pozabil, je še nekaj, nekaj kar je na zalogi že nekaj let. Napad na Dolenjsko namreč. Odkar sem začel tečt sem si vedno predstavljal, da bom nekoč pretekel razdaljo med Borštom in Ljubljano. Eno od takih obsesij - PST namreč - sem že izpolnil, ostala je še tale druga. Malo me je sicer strah, ker se mi zdi da mi obsesij počasi zmanjkuje, ampak klinc, enkrat je treba to narediti (Aha, sem se spomnil, enkrat moram izvest še tek na Šmarno goro, super, potem tole le ni ta zadnja).
Skratka, vedno sem si predstavljal, da bom nekoč pretekel iz Boršta v Šiško. No izkazalo se je da bo sedaj drugače: za 29. septebmer je razpisan veledogodek Borških 10000 s podnaslovom "Napad na Dolenjsko". Ker Srčni že dolgo nismo več (samo) tekači se bomo letos vsak od svojega doma ali iz kake druge posebne točke odpravili na tekmo Borških 10000. Letošnja posebnost je, da bomo pot opravili vsak na svoj način. Zaenkrat kaže, da bova s Samotom tekla (nekje okrog Grosupljega pa se nama pridruži še Raf), Aleš, Helena in morda Leander bodo udarili treking iz Krtine, Rajko bo pa predvidoma prikolesaril kar iz Sladkega vrha. Ideja je, čeprav verjetno neuresničljiva, pa vendar ideja, da bi poskusili vsi skupaj priti na progo Borških 10000 čim bolj hkrati in jo skupaj (simbolično) preteči. Kako točno bo še vse skupaj izgledalo se mora še malo pokuhati, no, kepica snega je vržena in se že vali po bregu navzdol.