četrtek, 9. september 2010

Kako sem se ulegel na kavč in prenehal teč.

Nekaj pač že počnem narobe, če pa kljub vsem pravilom, ki sem si jih postavil v teh letih ne zmogljivost, ne hitrost in ne moč nikamor ne napredujejo. Naravnost neverjetno je, da se je tam nekje na polovici leta 2008 vse skup ustavilo in ne gre nikamor več. Razen seveda kile, te se vztrajno bližajo izhodišču. KAj torej  manjka? Treninga ne, tega sem donedavnega izvajal redno in brezkompromisno. Samo letos recimo sem pretekel več kot 1200 kilometrov in to s čisto solidnim povprečnim tempom 6:44. ( Za primerjavo, 2008: 1702 kilometra z 6:22, še 170 z biciklom, 10x Šmarna, vmes tudi najhitrejša, plavanje...)  Mogoče manjka motivacije? Oh, če kaj, potem bi rad enkrat v življenju pretekel čisto ta pravi maraton, Tak, z vsem, kar paše poleg. Vzdušje na štartu, tisto brnenje v zraku, ko se mešajo pričakovanja, strahovi, želje, upanja, panika, zvijanje v trebuhih... Potem proga, navijači, kilometrske oznake, okrepčevalnice, plehgodbe, znanci  md tekači, "dajmo wega" vzkliki in te reči. Pa končni šprint. Včasih sanjarim o njem. Česa potem ni? Zakaj ni nobene volje, zakaj ni nobenega napredka? Zakaj kar naenkrat nekega avgusta odstop za odstopom. V vsem tem času jih ni bilo toliko.  Najprej 11 namesto 26, pa 24 namesto 29 in končno tisti zadnji, kjer sem na sredi s PSTja zavil na avtobusno postajo. Kar je bilo najbolj strašno je bila neznosna lahkost odstopa.  S tako miselnostjo se ne gre na maraton. Krize so nekaj običajnega, skoraj ga ni brez. Jaz pa - kaj? Tam na Vodnikovi bo idealno, samo zavijem levo v kresničko na pir. Al pa še boljš: tam ko iz Šišenske zavijemo na Vodnikovo grem samo naravnost. Še zavijat mi ni treba nikamor, pa sem doma. Ker bo tam na sredi itak vse tako brez veze, smisla in teh stvari.

Tako gre to. Nekaj bo treba ukrenit. Očitno mi vse skupaj ni pisano na kožo, pa najsi je zgledalo tako. Vsi euforični izpadi so bili kratkega diha. Kdaj pa sem šel na zadnje v hribe? Jep, od Triglava dalje, kar je skoraj točno leto tega še nisem šel čez 1000. Kdaj na biciklu? Uh.  Dve leti tega. Dve!! Ja, res je, od tiste sredine 2008. Kar je najhuje, čisto nič ne pomaga več. Dobrohotne brce v rit, ironični komentarji, nadiranje in te reči me ne ganejo, kaj mi bodo stvari ki jih itak že vem. Nasveti, analize, predlogi - prav tako. Enostavno ne verjamem, da delujejo. Vse sem že poskusil, za ostalo nimam volje. Spodbude sicer denejo dobro, a sem se jih že malo navadil. Tudi tistih, saj bo šlo, boš videl. Enostavno jim ne verjemem. Sploh, ker sem začel verjeti tistim drugim. Ki nič ne trenirajo in tečejo lahkotneje in bolje kot jaz. Ne, ne mislim bleferjev. Čedalje več jih spoznavam osebno. Nič treningov, včasih kakšen kilometrček potem pa, recimo na Blejskem polmaratonu (kakšen mesec nazaj) z lahkoto odteče v 1:50. Pa celo med našimi srčnimi se je našel kdo ki ni tekel že uh, več kot mesec?, mesec in pol? pa se mu nič ne pozna. In še je takih.

Skratka - med tekom ne najdem več užitkov, med užitki pa ni več teka. Sedaj bi moral začeti z nakupom nove tekaške ure, novih superg, novih tekaških gelov in napitkov (NOVO: Povečana zmogljivost, nižji nivo laktata in hitrejša regeneracija, dodatna zaščita in podpora med treningi in na samih tekmovanjih, tako za rekreativne kot za poklicne športnike.), začeti bi moral z novimi teorijami glede luninih men in dolžine dneva, začeti bi moral z novimi prijemi, zaprtimi usti, poskakovanji, trekingom, z revolucionarno metodo, ki omogoča blablabla, s posebnimi majicami in hlačami, ki celo tvoj švic spremenijo v dodatno energijo med tekom, začeti bi moral z novim programom, novo obljubo, novo etapo, pa se mi ne da več. Samo še eno stvar preizkusim. Samo še tole. Začel sem s 1. septembrom.

1. teden, prva vaja: 1 ura ležanja - 2 uri sedenja 8 ponovitev. Vmes pa basanje s hrano. Uspelo mi je priti na 92, še deset pa bomo tam, kjer smo bili. Nič treniranja torej. Morda bo pa delovalo? 12 dni popolnega mirovanja, lenarjenja, poležavanja, žretja, branja, igranja, spanja. Bom lahko v nedeljo po prvem teku po dolgem času lagodno zazehal in rekel: pismu, nič nisem treniral, pa lej, kako mi je šlo dobro?

Ha. Kumi čakam.

18 komentarjev:

  1. Preveč treniraš in preveč se primerjaš z drugimi. Se spomniš kaj sem ti napisala na začetku tvojih treningov po planu?
    Ne drži se nekega plana, ki je napisan za XY super tekača kot pijanec plota. Rajši teči po občutku, pa boš šel na trening z veseljem, ne pa da te že par dni prej šraufa isto kot pred kakšno tekmo. Nismo vsi enaki. Eni lahko tečejo 365 dni v letu pa se ne bodon skurili, drugim pa ustreza manj. Sploh, če dodaš še kakšne intervale. Manj je lahko več, če treniraš z glavo. Več pa nujno ne pomeni napredka. Tudi maraton lahko odtečeš brez da bi odtekel ene same intervale. Dolgi teki so bistvo in trening po pameti, da zdržiš do štarta brez kakšnih poškodb.
    Vzemi si pavzo dokler ne boš šel spet z veseljem tečt.

    OdgovoriIzbriši
  2. V nedeljo zjutraj gremo po gobe ne pa tečt ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Tatjana, ne samo, da bom šel z veseljem, pavze bom vzel toliko, da se bom že tresel in bom sredi noči v samih spodnjicah zletel ven teeečt. Nič ne pretiravam, če sem lahko to v kadilskih časih izvajal s cigareti, s tekom ne bo nič drugače.

    OdgovoriIzbriši
  4. Berem mal tele vaše "tekaške" bloge...(mal
    zato, ker jaz tud bi, pa ne morem)...pa me
    prav zabava, kako se VSI PO VRSTI en mesec pred
    Ljubljancem mečete ob tla, poraženi padate,
    odnehujete, jokate, zatrjujete da "res ne gre
    več"....
    ....hehe, zdej sem že izkušena bralka blogov
    in ne nasedem več...

    OdgovoriIzbriši
  5. Ravnokar gledal prijavljene. A na mariborskega greš? Ni več dosti časa za prijave ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. Najprej sem nafokusirala tisti "kumi čakam", ko sem prebrala v celoti, sem bila pa kar razočarana. Eh :(

    OdgovoriIzbriši
  7. Ej Wega, že s tistim programom za maraton si šlatal svoje limite. Mislim dolgi teki pa 6:23/K...pa to. Ta novi program pa je še hujši. Niti pod razno mi ni jasno kako boš zdržal 24 urno aktivnost. Mislim res bi si lahko postavil neke razumne meje :)

    OdgovoriIzbriši
  8. sertrca, enostavno mi gre na - pa naj bojo živci - živce, da sem rojen luzer. Vsi, VSI, živijo na izi, vsi na izi tečejo, a veš, še enkrat hitreje kot jaz. Evo, kaj berem danes pri moji ljubi bložanki: ukrade mi program ležanja in počivanja, lenarjenja in - skratka počitka, pa ji uspe ta čas naredit 42 km. Evo, jaz v teh 10 dnevih nisem naredil niti kilometra!

    Vreme, seveeeda, dobro da si me spomnil. Maribor 2014, prihajam.

    Nana, ti samo zamahni z roko češ, ma Wegata spet mal meče, pa bo :)

    Classix ma ne vem. Ko je bilo treba vnesti podatke dosedanjih zmožnosti, na primer čas polmaratona, sem celo goljufal. In če čem kdaj preteč maraton, je treba trenirat tudi dolge teke. In prav pri teh sem klecnil in še to daleč od predpisanega tempa. Skratka, v jok pa na drevo, pa vse superge sabo, pa mulo kuhat. Kar se pa novega 24urnega programa tiče pa sem prvih 8 dni kar zdržal. Ene 2x sem sicer res skočil v bazen, ampak sem se takoj kaznoval z ekstra pizzo. Nisem se dal niti, ko sem staknil poškodbo - opečen hrbet (edina poleg izpaha čeljusti od zehanja), ležal sem na trebuhu.

    OdgovoriIzbriši
  9. sorči,jaz sem se pa prav zabavala ob tvojem zapisu, sploh pri planu za naprej. Ker tudi sama iščem način, da se z užitkom vrnem k teku, sem zdaj potolažena da obstaja tudi lažji program od tistega prvega :-)))

    OdgovoriIzbriši
  10. Dobrodošel v mojem svetu Wega, zelo te razumem. Čeprav imam sama vsaj izgovor - zjebano koleno.

    Nazadnje mi je dvignila motivacijo prebrana knjiga, avtorja Deana Karnazesesa, Ultramaratonec, Izpovedi neustavljivega nočnega tekača. Še bom tekla, ja. Samo ne še danes.

    OdgovoriIzbriši
  11. Ah, sestrca ma prav! Vse to so samo priprave in opravičila v primeru slabega rezultata konec oktobra! Madonca, lahko bi vedel...

    Še veliko se moram naučit, ja, ja.

    OdgovoriIzbriši
  12. piskec, sestrce imajo VEDNO prav... ;)

    OdgovoriIzbriši
  13. Alo...nedelja je mimo. Kako je šlo? Hm...je pa res, da nisi preciziral katero nedeljo bo tek :)

    OdgovoriIzbriši
  14. Ups. Malo sem se prenaglil s tisto nedeljo. Program namreč zahteva "...12 dni popolnega mirovanja, lenarjenja, poležavanja, žretja, branja, igranja, spanja."

    Tako sem se moral v nedeljo še pošteno najesti, napiti in naspati. In moram reči, da sem čez vikend res kvalitetno opravil zahteve :).

    V torek pa res.

    OdgovoriIzbriši
  15. Grem se, kot si ti podaljševal 13 tedenskega, vsako vajo delam dvakrat :)

    OdgovoriIzbriši