torek, 06. julij 2010

Ne levo, ne desno, ne naprej (in pravzaprav nazaj tudi ne čisto)

Kam torej po vsem skupaj? I, saj sem že zdavnaj napisal: naprej v preteklost.

Priprave so bile tokrat manj temeljite. Človek se po tolikem času počuti dovolj pametnega, da ne potrebuje več ne vem kakšne procedure in priprav. Vstaneš s kavča in greš, kajneda?
Narobe, narobe, narobe. Saj se še spomnimo kaj si mislim o mojem smislu za odločitve? Jep, še vedno ni za v nebesa.

Če grem čisto po vrsti: da bo Ljubljanski maraton maraton in ne polmaraton, to je bilo menda že dolgo jasno. Ampak na takle način, kot smo se šli mi vse skupaj letos, pač ne gre. Roko na srce, že Radenci bi morali biti, pa je tisti moj deseti brat vseskozi prišepetaval, da Ljubljanc je pa le Ljubljanc in tko. Pa še pol leta dlje je... Kar nas pripelje do razpotja torej.

Pripravil sem si torej program, šestnajsttedenski program, tak razumen in na pogled izvedljiv. Pojma nimam več, kod sem ga snel, teh strani je cel kup. Morda runner word, morda kaj drugega, vem samo da sem krvavi pot potil da sem vse tiste milje pretvoril v kilometre in pogruntal, kaj pomeni kaj. Exelovo datoteko sem potem lično spravil v Documents and setings\Rado\Rekreacija\Tek\Programi\maraton.xls in pozabil nanj. Za kakšno leto. Potem me je zadnje čase spet začel prijemat Ljubljanc, čedalje bolj sem se zavedal tudi da "bo treba nekaj začet", in sem na www.tek.si našel en tak program, razumen in na pogled izvedljiv. In ti odkrijem, da je popolnoma enak kot tisti ki ga imam spravljenega tam nekje spodaj v datotečnem arhivu.

Nič. Bo treba začet. Dan nič za začetek programa je bil 5.7.2010, ker se točno na nulo izteče na Ljubljanski maraton.
Skratka:

6.7.2010 1. teden, 1. vaja, Lahkoten tek (10 km; 6:31 min/km) Vaje za moč in gibljivost (20 do 30 minut)

Tole je pa bilo. Spet sem si nekaj vbil v glavo in spet se je izkazalo, da z glavo skozi zid ne gre. Priprave so bile na pogled kar temeljite:
- poiskal sem eno pametno povprečje polmaratonov, na podlagi katerih je nastal izračun
- pripravil program v lični obliki, da bo vedno na volju in pri roki
- določil datume...

e, tule se je pa že zataknilo. Namreč Program je bil naravnan na ponedeljek, sredo in soboto, kar meni nekako ne znese. Ponedeljek (lahki tek) še nekako, sreda z intervali in hitrimi teki pa že malo težje - ob sredah sem velikokrat na Borštu. Sobote z dolgimi teki pa sploh ne. Zato sem zadevo prestavil na torek - četrtek - nedeljo.

- določil datume in čase teka...

tule sem bil pa malo žleht. Odločil sem se da vsaj en tek tedensko izvedem zjutraj. Pa saj ne more biti tako strašno! En mit sem že ovrgel, namreč ta, da tek ni zame, morda bom tudi tega da jutra v mojem vesolju ne obstajajo. Živčen sem bil kot mlada nevesta. Navsezadnej ne bi bilo prvič, da bi z velikim pompom začel program, potem pa štrbunknil.

Lepoo sem vstal ob štirih, nekaj malega pojedel, se oblekel in zamežikal skozi okno. Bo treba it.

Pa sem šel.

Cela katastrofa, jasno. Najprej nisem nič videl na uro, ker je bila še tema in sem po dveh kilometrih pod ulično svetilko zgroženo ugotovil, da se vlečem čisto prepočasi. Zdelo se mi je ravno obratno. Potem me je, oh, kaj vse človek pozabi, ane?, seveda začelo zvijat v črevescih. In za krono vsega je tempo samo še padal. Noge so postale težke, kar bi gre nasploh na živce, saj se mi zdi, da imam v plučih še ogromno rezerve, ampak moči pa nobeene. Vrh vsega sem, ker cepec, pozabil pogledat kakšna razdalja me sploh čaka. 10 ali 11? Kar je bilo na koncu tako ali tako vseeno. Če bi štel 10 km, bi zadevo opravil s tempom 6:48 v 11 km pa sem naklepal uro in petnajst minut, se pravi 6:52. Čisti flop torej. Pa še vaje za moč in vzdržljivost sem prešprical, ker se je že mudilo v službo...

Kasneje sem, malo žalosten v program pod "Rezultat, ki ste ga dosegli na tekmovanju v zadnjem času:" vnašal razne vrednosti in prišel do zanimive ugotovitve: če bi vpisal letošnje povprečje in ne samo Radencev bi danes naredil vajo kot bi bila predpisana.

In evo ga, novo razpotje. Naj prilagodim program, ali pa se poskusim raje malo bolj pomatrat.

Oh, odločitve odločitve. Ampak  ne glede na vse skup...

Kumi čakam četrtka.

7 komentarjev:

  1. Takole ti povem...ti boš ta program oddelal skoraj v piko, potem pa boš na LM naredil krog več kot jaz. In jaz bom spet tako prekleto ponosen ker te poznam, berem, včasih kaj malega pretečem s teboj. Just go for it Rado!!!

    OdgovoriIzbriši
  2. Wega pa ti si CAR! Bom bral tale roman do ljubljanca. In smejal, da ne bo pomote.

    OdgovoriIzbriši
  3. Clasixx, žal sem se že nekajkrat takole zagnal in cepnil. Ni to prvi program ki sem se ga lotil. Ampak jebenti, če ne probaš pa sploh nikoli ne veš!

    Pajo a vidiš, to mi manjka. Prvi stavek. Naprej potem sploh ne berem ;)

    OdgovoriIzbriši
  4. Mene v bistvu strah ratuje.
    Kaj bo pa pol, ko ti bo tudi cel Ljubljanc
    premalo? Run, Forrest, run?
    (And when I came to THAT side, i just turned
    arround and ....)

    OdgovoriIzbriši
  5. Tudi mene baše pomanjkanje časa in tile programi, ki se dobijo na netu so za mene bolj tako-tako uporabni. Poleg tega sem ugotovila, da se je med tekom brezveze obremenjevati s tempom: zdaj ko ga več ne spremljam, tečem hitreje. Tako na treningih kot tudi na tekmah. Moj recept za trening maratona pa je sledeč:
    - en na izi tek dolg eno uro (par minut gor ali dol)
    - en tempo tek z Dexijem (se malo bolj potrudim, če grem pa sama pa tečem po počutju)
    - en dolgi tek (začnem pri 20 km, potem pa vsak teden dodajam 2 km. Ko pridem do 30 km pa naslednji teden skrajšam za 2 km, potem pa spet dodam)
    - ne tečem dva dni zaporedoma, razen če imam čas oz. varstvo v soboto potem odtečem enega krajšega na izi
    - 2 do 3 krat tedensko vaje za moč (ob dnevih, ko ne tečem)
    Čist simpl. Isti "program" uporabljam tudi za polovičke, samo dolgi teki so pač krajši. Intervalov se mi ne ljubi delati, pa še vedno sem kakšno poškodbo staknila. Zdaj jih bom mogoče začela delati, ampak ne po ravnici temveč v hrib.
    Ne drži se plana kot pijanec plota, ampak ga raje prilagodi sebi ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. Tatjana, hvala - v bistvu je ta program točno to: en izi tek dolg eno uro, en tempo tek (tedensko se izmenjuje z intervali ampak saj intervali pravzaprav niso nič drugega kot tempo tek s cik-cak tempom) in en dolgi tek. Vaje za moč in gibljivost so predvidene na koncu lahkega teka.

    Je pa tako, takole kot ti sem že poizkusil ampak jaz nisem tako discipliniran. Prej ali slej zdrsim v lagodnejše vode in kako zadevo malo "prilagodim" ali celo "pozabim" in take. Tega se žal ne da bistveno spreminjat, zato je ZAME pametno imet neko birglo, nekaj zapovedanega nekaj programiranega. Že preden sem sploh začel teč sem imel razne splošne smernice pa ni šlo, šlo pa je šele ko sem se kot pijanec plota oklenil trinajstedenskega programa teka in hoje iz knjige Tek za začetnike. Vem da je neumno ampak tako je. PS: najina stranska cilja sta približno 15 kg narazen ;)

    OdgovoriIzbriši
  7. sestrca nič bat. Čakajo še tek Ljubljana - Boršt, tek na Grintovec (http://www.gore-ljudje.net/novosti/47344/), pa izboljšani rezultati balatonske štafete, PST v manj kot 3,5 ure, potem pa še nadaljni (sanjaški) cilji: maraton pod 4 ure, pomik za eno mesto višje na teku sv. Barbare v Velenju (iz zadnjega smo lani že prišli na predzadnje mesto, in hej, pustimo si sanje!!).

    In ne nazadnje, tek okoli sveta. Zakaj pa ne? Tam šele dojameš, da ni meja in da greš lahko samo še enkrat naokoli...

    OdgovoriIzbriši