ponedeljek, 23. november 2009

Zmeden.

Res nimam česa za napisat? Se zgolj izogibam? Mnja. Evo še sedajle mi ne steče. Kot bi bilo vse skup brez smisla. Kaj pa čem tule jokat pa stokat pa rame za zjokat iskat… Človek pride v eno tako stanje, ko mu je kao vse jasno, dejstva so dejstva, fakti so fakti. Tko je. Takle mamo. Nič obrobnega, nič nijans, enostavno črno-belo, nobenega smisla ni in kaj bi se sekirali, gnali, in matrali. Nekako tako, kot tisti naši najstniki, ko naenkrat ratajo tako zelo pametni, ko vse vejo, ko jim je vse jasno. In sem v enem takem alfa stanju, vse mi je jasno, vse vem, tako zelo sem pameten. Ko se v miselnem toku zatakne, zadevo elegantno obidem. Kaj bi z malenkostmi.

Saj je menda jasno, da letos vse skup ni vredno niti smrdljivih dingovih ledvičk? Vsak meni je to jasno. Niti ene tekme ni bilo, niti ene, ki bi bila boljša kot lani. Mali kraški 2:45 počasnejši, na Blaguško sploh šel nisem, Radenci slabe 4 minute, Blejska nočna dobre 3, ljubljanc pa kar osupljivih 13 minut zaostanka. Sladkih 6 namesto da bi šel čez lanskih (skoraj) 50 km, z muko naklepljem 5 km manj. Da o raznih Vršičih, izzivih, cooperjevih testih in podobnem raje ne govorimo. Skratka – leto 2009 bo za pozabit. Itak je vse skupaj jasno kot beli dan: za en klinc sem treniral, spet padam tja v eno lagodno v vatko zavito življenje. Pa ne gre za ugibanje, ne, črno na belem je: letos je bilo pretečenih kar 500 km manj kot lani. 500 km!! Sladkih6 za naslednjih 10 let! In če je že tako, potem najbrž niti nima smisla da bi se sploh gnal in sekiral in matral, iskal smisel, nijanse, menjal dejstva, premagoval fakte.preveč energije za nič. Nič.

Seveda me nekje od zadaj mora nekaj kljuvat. Človek se navadi. To so ti prekleti dolgi teki, ko imam preveč časa za razmišljat in potem kljuva. To so bili recimo tisti zadnji kilometri Sladkih6, ko ti ne preostane drugega, kot da spustiš v prve vrste tudi tiste neprijetne misli. Tiste, ki kazijo resnico in jasnost in vsevednost. Ne pašejo v mozaik in so zato nekje zadaj za rezervo. Ko recimo začneš premišljevat o povsem novih doživetjih meglenega in jeznega Kamniškega sedla, pa žgancev z Velike planine, ko se spomniš svojega prvega čisto tapravega prenočevanja v planinskem domu pred naskokom na Storžič, pa premaganih več kot 1600 m Grintovških padajočih dreves… Kakšno leto! Kakšna doživetja! Kakšno čudovi-. Bah, pa kaj, planine kot planine! Enega poštenega teka pa ne znaš spravit skupaj. Ok, ok, saj je res, na Triglav si res prišel ampak ko je pa bilo treba malo pomigat okrog Ciclja si pa scagal. Še dobro da sta te Rajko in Aleš zvlekla do cilja. Ti bi se, če bi bil sam, vsedel tja na tla in taki klical. 

Skratka buuu.

Čeprav – tisto glodanje in končni preobrat s Sladkih ne da miru. Kar neke mevle imam ves čas v riti. Za tole Palmanovo? Mnja, ne vem. Nekakšna mešanica tistega »pišmevuh vse mi je jasno« in »a se ne bi malo v roke vzel« skrajnosti. Najprej prevlada seveda tista – »ma ko jebe vse skup« varjanta. V Palmanovo se bom odpravil na izlet in tako tudi je. Prešerna družba na avtobusu, nič posebne vročice, gre pač za eno tako piko na i in druženje. Krasno vzdušje na štartu, tako sproščeno, italjansko. Kar gužva sicer. Do neto štarta rabim skoraj minuto. Palmanova je sila lepo mesto, zanimivo za tem svojim obzidjem, tako da za trenutek kar pozabim, da sem na tekmi ampak se ogledujem naokoli. Potem se reka zredči in zapustimo obzidje in začne se tek. In seveda klasika. Vse me nekaj boli, tolažim se, da morda zaradi prtehitrega štara, nakar pri oznaki dveh kilometrov pogruntam da sem štartal sila počasi. Navijačice so že na mestu. Tudi prav. Pomaham. Tretji, četrti km, tempo za krepko čez dve uri. Navijačice Cormi, 5rca in Mateja se zopet prilkažejo. En tak navijaški Copy/paste… ;) Še enkrat tudi prav. Pomaham. Nakar, evo jih spet pri sedmem, kar me malo predrami. Še malo prej imam namreč že vsega dosti. Spet me bolijo piščali in sopiham in smrkam in te reči. Ampak en hec za navijačice pa lahko izvedem, ne? Ker so res vztrajne in srčne. Ker doživljajo tek, ki bi ga raje same tekle. Izvedem en tak Wega šprint, kot v cilj, češ – sem mislil da smo že na cilju, ko sem navijačice zagledal… Potem mi je vse skup postalo že malo v zabavo: ob vsaki naslednji kilometerski oznaki sem izvedel mali pospešek, kot bi dobil eno brco v ta zadnjo. Saj tek je zabava, ne? In letos sploh, trdo delo tole letos pač že ni bilo. Na desetih km so postavili kontrolno točko s štoparico in sedaj se poženem v šprint še, da bi ujel okroglo uro. Sfalim za 2 sekundi. Malo kalkuliram – takle tempo znese na koncu nekje 6 minut čez 2 uri. Skratka še en flop – kar nekaj minut počasneje od lani. Potem pride dolgočasnejši del proge. Še vedno se igram s pospeševanji ob izteku kilometrov. Kmalu ugotovim, da mi gre vsakič hitreje, očitno sem se končno malo ogrel. Nekje na »ultimo kilometro« začnem študirat, da bi morda lahko ujel 2 uri. Akhm. Ne, sej ne morem. Ampak probam lahko? Brez veze. Zakaj brez veze, kaj te pa košta? Kaj pa zen tek pa to, kaj bi se pretegoval. Dobra stran mojega miselnega pregovarjanja je ta, da imam ponavadi že vse odločeno in tudi tokrat seveda že od začetka tečem vse bolj na škrge. V takem posebnem Wega-finiš stilu: tek s pogledom na uro in prstom na gumbu STOP.

Oh, čisto bez veze sem se matral. Sem imel še 11 sekund fore…

12 komentarjev:

  1. Ah, Wega, saj te ne morem jemat resno :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Hehe...
    Lep? Hmja.
    Pameten? No ja, ok.

    Ampak skromen? Oja, to pa ja !! ;-))))))

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja s tega dečka letos prav nič ni bilo. Amapk zmore polovičko v manj kot dveh urah in to tako, kar mimogrede le za zabavo. Jaz pa se matram celo leto pa sem še daleč do dveh ur, bom raje kar nehal trenirat ;)

    Pa tako mimogrede, pod svoje bložane spremeni moj link!!

    OdgovoriIzbriši
  4. no Wega samo tko v vednost, tam okoli 18km si padel mimo mene in ubil moje sanje o 1:59:00... ampak te je bilo veselje gledati, kako žgeš in se oddaljuješ proti cilju....čestitke

    OdgovoriIzbriši
  5. Nana, ti sploh ne veš, kako sem resen ;) Pa če mi ne bi vidva z bojanmom Palmanovo praktično "h rit prnesla" me Palmanova sploh vidla nebi. Še enkrat - hvala!

    sestrca, če ne bi bil skromen se bi koj pohvalil, kako grem dan po Palmanovi kot za šalo na Šmarno. Evo, pa se nisem

    Vreme uh, saj res. Evo, popravljam. Malo sem še čakal, če se ne boš morda nazaj preselil...

    Ta tretji, ja pa bi me za zajčka vzel ;) Ampak resno - nisem imel namena ubijat nikogaršnje sanje. Samo en tak problem imam (in Vreme mi je priča z domžalske desetke) da ne znam držati enakomernega tempa.

    Sicer pa še kratek dodatek zapisu, ker sem ga moral na hitro končati. Kaj mislite da danes že cel dan prebiram po forumu pod Palmanova - poročilo?? Jep, same take, kako je ta Palmanova pa res hitra proga in so vsi PBje naklepal, razen tistih nekaj revežev, ki jih je pri 15 km čisto pobralo in so se potem komaj vlekli, pa malo hodili pa se spet malo vlekli pa potem odšepali skozi cilj in na koncu kaj čmo niso dosegli 1:23:00 ampak samo 1:23:57 in jebiga, če pa niso nič treniral. No, evo.

    OdgovoriIzbriši
  6. Daj naslednjič pa reci onim bejbam na koleščkih, naj se na 15ko prestavijo. Vzameš radirko, zbrišeš vse skup, obrneš koledar in leta 2009 ni več, nobenega kompliciranja, nobenega truda ni treba. Ma bo ostal en velik problem, ti boš še zmeraj tle. Hvala bogu, drugače lahko človeku še dolgčas rata.

    OdgovoriIzbriši
  7. loni, predvsem mene ne jemat preveč resno, En tak cepljen manično depresiven in opsesivno shizofren primerek. Lahko si misliš da MENI pa res ni dolgčas ko sem sam s sabo... ;)

    OdgovoriIzbriši
  8. Sicer pa samo poglej tale nasmešek na - mislim da 7 kilometru (foto by Cormi) A bi verjela zapisu, da sem bil še malo prej tik pred tem, da vse skup pošljem v tri krasne in odšetam v cilj?
    EVO SLIKCE

    OdgovoriIzbriši
  9. Ni fer, da nam tako potihem jemlješ edino veselje. Tako pridno hranimo te ribe tukaj, ko tebe ni na spregled cel teden, pa še več, potem pa takole. Vsakič ena manj, kaj?

    OdgovoriIzbriši
  10. Wovvvv...spet pod dve uri. In to z fartlek tehniko. In to slab mesec po LM. In po slabem mesecu samega jamranja, stokanja, pišmevuhovskega...to zmore le Wega.

    OdgovoriIzbriši
  11. krasn je bil v tistem sprintu na sedmem :)

    5rca

    OdgovoriIzbriši